Darjan 
Zdrava prehrana in gibanje – to je tisti preprosti recept za dobro počutje in skladen izgled našega telesa, ki ga verjetno poznamo prav vsi. A če smo iskreni, ga precej radi malce zanemarimo in njegovo »izvajanje« prestavimo na jutri, ali pa morda še raje na pojutrišnjem. Je že tako, da se je zvečer res prijetno zlekniti na kavč in si po napornem dnevu privoščiti kak sladek ali slan prigrizek ter brezskrbno uživati ob spremljanju TV vsebin. Potem pa kar iznenada pride poletje in čas dopustov, ko nameravamo smukniti v kopalke in pokazati precej več gole kože kot običajno, odsev v ogledalu pa nas opomni, da bi bilo morda bolje, če tega ne storimo. Nato se na hitro potolažimo z ugotovitvijo, da nismo edini s tako težavo in da zdrava prehrana in vadba vsega tega itak ne bi preprečili, saj smo žrtev take ali drugačne genetike. Pa je temu res tako? Čas je za eksperiment, da te teze dokončno potrdimo oz. ovržemo.
Darjan Lapanje
V uredništvu Bogastva zdravja smo se odločili, da potrebujemo osebo, ki doslej (vsaj zadnjih nekaj let) ni bila pretirano telesno aktivna, niti ni pretirano pazila na to, kako se prehranjuje, a je toliko trmasta, da se skupaj z nami poda na prav posebno avanturo in vse omenjene (slabe) življenjske navade spremeni. Tuhtali in razmišljali smo, kdo bi bil pravi kandidat, na koncu pa je ta čast doletela – mene. Z nekoliko obotavljanja sem privolil, da poskusimo skupaj spisati to zanimivo zgodbo, ki jo boste bralci lahko spremljali naslednjih nekaj mesecev. Rezultate bomo merili in jih delili z vami, s čimer bomo skupaj lahko ugotovili, če v uvodu opisan recept deluje ali ne.
Prej suh kot debel
Vsekakor pa cela zgodba terja najprej nekaj pojasnil. Naj povem, da imam to srečo, da sem od staršev podedoval gene, ki me niti v otroštvu, niti kasneje v mladostniških letih niso obsodili na debelost. Prej obratno. Tam nekje do konca mojih dvajsetih let sem bil kar nekoliko preveč suh. Ta trditev je sicer zelo relativna in subjektivna, a ko se tehtnica pri 187 centimetrih telesne višine ustavi pri 68 kilogramih, o odvečnih kilogramih res ne moremo govoriti. Obenem pa so bila to tista leta v življenju, ko se telo domala požvižga na to, kaj vnesemo vanj in koliko se gibljemo.
Nato pridejo trideseta, ko se stvari drastično spremenijo. Ni več vseeno, kaj pojemo, brezskrbne mladostniške norčije zamenjajo stres, določena odgovornost, služba in vse ostalo, kar odraslo življenje običajno prinese s sabo. Tudi pri meni ni bilo nič drugače, kilogrami pa so se začeli pridno nabirati. Nekoč ploščat trebuh je začel postajati vse bolj okrogel, pa tudi sicer so iste konfekcijske številke oblačil kar naenkrat postale pretesne. Vse to je seveda normalno, a le do neke mere.
Alarm!
Nekaj mesecev nazaj pa je pogovor v družbi čisto slučajno nanesel na to, koliko kdo tehta. Zase tega podatka nisem poznal, saj nisem nikoli čutil potrebe, da bi se tehtal. Sem se pa v tistem trenutku vseeno spraševal, če je moja telesna teža, tako čez palec, večja ali manjša od 90 kilogramov. Zdelo se mi je sicer, da je verjetno manjša, a mi vse skupaj ni dalo miru in sem poiskal osebno tehtnico ter stopil nanjo. Precej presenečen sem bil, ko se je na njenem zaslonu izpisala okrogla številka. Trimestna. Natanko 100. To pa je bil tudi zame alarm, da bo vendarle potrebno nekaj ukreniti.
Najprej načrt
Predzgodba je torej znana, zdaj pa se lahko vrnemo k našemu eksperimentu. Odločil sem se, da bom odslej redno dvakrat tedensko obiskoval fitnes in tam vadbo izvajal s trenerjem, upal pa sem, da mi bo le-ta dal tudi kak nasvet glede prehrane. Naj povem, da me misel na fitnes sprva ni pretirano navduševala, saj ga doslej nisem prav rad obiskoval. Pa ni težava v tem, da bi bil len, le nerodno mi je bilo, saj nisem točno vedel, kaj naj počnem na vseh tistih napravah in orodjih, ki jih običajno najdemo tam. Morda sem tudi zaradi tega tokrat raje izbral način vadbe, kjer je v telovadnici sorazmerno malo orodij in se vadba večinoma izvaja z lastno težo.
Prvi obisk – začetne meritve
Vsak začetek je načeloma težak, moram pa priznati, da tokrat temu ni bilo tako. Kljub pripravljeni športni opremi sva se s trenerjem na prvem srečanju le udobno namestila na kavč in se malce pogovorila. O mojih željah oz. ciljih, o prehrani in o načinu vadbe. Moj cilj ali želja je predvsem to, da se v nekem doglednem obdobju spustim nazaj proti 90 kilogramom ali morda še kak kilogram »nižje«, predvsem pa, da odpravim maščobo, ki se je v 38 letih nabrala na trebuhu, pridobim na kondiciji (da bom morda že letos jeseni spet lahko v enem kosu pretekel maraton), nekoliko definiram svoje telo in da se bom pri vsem tem predvsem dobro počutil.
Seveda sva s trenerjem kar nekaj časa namenila tudi pogovoru o mojih prehranjevalnih navadah, pri čemer sem že kar takoj dobil nekaj nasvetov, kaj spremeniti, čemu se morda izogniti in kaj dodati. Na moje presenečenje ni bilo govora o kakih strogih dietah, bolj o tem, da naj bo moj jedilnik smiselno pripravljen, naj pazim na razmerja beljakovin, hidratov vlaknin… in se tega poskušam držati šest dni v tednu, en dan pa si nato lahko za nagrado lahko privoščim, kar mi pač paše. Kar dober načrt, kajne?
Za tem so sledile še začetne meritve, ki bodo služile predvsem temu, da bomo vsi skupaj lahko ovrednotili moj napredek. Moje začetno stanje najdete zapisano spodaj, pod člankom.
Tako, temelji so postavljeni, zdaj pa sledi delo. V resnici ne vem čisto točno, kaj me čaka, niti tega, ali bom pri vsem skupaj uspešen. Obljubim pa, da se bom poskusil držati vsaj osnovnih pravil. Več o mojem prvem mesecu vadbe pa boste lahko prebrali v prihodnji številki revije, ko bo znano tudi to, ali se moja »misija« odvija v pravo smer ali pa se bom morda le osmešil in napredka sploh ne bo. Komaj čakam, da izvem!
ZAČETNO STANJE:
- Višina 187 cm
-
Teža 95,25 kg
-
ITM (indeks telesne mase) 27,2
-
Telesna maščoba 25,90 %
-
Mišična masa 67,1 kg
-
Obseg bicepsa 33 cm
-
Obseg pasu 99 cm
-
Obseg bokov 105 cm
-
Obseg stegna 58 cm
-
Obseg prsi 105 cm