Špela 
Katarina Kimovec
Države Evropske unije, ki jih tare pomanjkanje denarja, so v letu 2011 porabile deset milijard evrov, znesek v velikosti denarne pomoči Cipru, za podporo industriji biogoriv, razkriva nova študija, ki jo je objavil Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (IISD). Ta javna sredstva so potrošili za ohranjanje 4,5-odstotnega tržnega deleža, ki so ga biogoriva imela v 2011, kar je malo pod petodstotno zamrznitvijo, ki jo je predlagala Evropska komisija pred pol leta.
Če količine biogoriv ne bi zamrznili na pet odstotkov, temveč jih povečali na 8,6 odstotka do leta 2020, kot se pričakuje v okviru sedanje politike, bi to po omenjeni študiji zahtevalo med 28,8 in 33,1 milijarde evrov dodatne kumulativne javne finančne podpore v obdobju 2014-2020.
Zamrznitev biogoriv bi prihranila veliko denarja
Že prejšnje raziskave so pokazale, da politika Evropske unije na področju biogoriv ne zmanjšuje izpustov toplogrednih plinov (TGP) iz prometa. Če bi upoštevali tudi izpuste zaradi posrednih sprememb rabe tal (ILUC) zaradi biogoriv, bi večina biodizla, ki je danes na trgu, oddajala več izpustov TGP kot fosilna dizelskega goriva. Vodja programa za goriva pri T&E, Nuša Urbančič, je dejala: »Zdaj že vemo, da politika Unije na področju biogoriv ne koristi podnebju, ta študija pa dokazuje, da ne koristi niti našemu gospodarstvu. Letna podpora desetih milijard evrov, ki jo Evropa namenja biogorivom, je enaka letni finančni pomoči Cipru. Ta znesek se bi lahko še podvojil, če bi države vztrajale, da dosežejo cilj desetih odstotkov. Države članice se morajo zavedati, da zamrznitev deleža biogoriva na sedanji ravni, kot predlaga Komisija, ne bo samo prihranila izpustov, temveč tudi veliko denarja.«
Biogoriva – za kakšno ceno?
Številka deset milijard evrov je povprečje javne podpore v letu 2011, ki je bila ocenjena na 9,3 do 10,7 milijard evrov, kar je skupna letna podpora industriji biogoriv in vključuje davčne oprostitve, vredne 5,8 milijard evrov, mandate za porabo (med 318 in 736 milijonov evrov za etanol in med 3,1 in 4,1 milijardami evrov za biodizel) ter financiranje raziskav in razvoja v višini 52 milijonov evrov.
Študija z naslovom »Biogoriva – za kakšno ceno? Pregled stroškov in koristi politik Evropske unije na področju biogoriv« podaja oceno zneska podpore, ki jo industrija biogoriv prejme v primerjavi s prometom, ki ga ustvari, in analizira finančne posledice izpolnjevanja ciljev Direktive o desetih odstotkih obnovljive energije v obdobju 2014 in 2020.
Študija, ki so jo sofinancirali IISD in okoljske organizacije BirdLife, Evropski okoljski biro (EEB) in Transport&Environment (T&E), kaže, da stopnja podpore krepko presega polovico celotnega prometa evropskega sektorja biogoriv, ki je v letu 2011 znašal med 13 in 16 milijardami evrov.
Denar frči, ekonomskih in okoljskih koristi pa ni
Tudi letna podpora je višja od celotnih investicij v proizvodnjo biogoriv od leta 2004 do danes, ki znašajo približno 6,5 milijard evrov. To kaže, da je sedanja podpora še posebej neučinkovita pri zaščiti teh naložb. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, članica EEB, je navedla mnenje te organizacije: »Industrija trdi, da je treba za vsako ceno zavarovati naložbe v biogoriva, vendar pa je letna podpora za to, da biogoriva ohranjamo pri življenju, večja od skupne začetne naložbe v proizvodne zmogljivosti. Državljani Evropske unije plačujemo za to, da ta neučinkovit stroj deluje, kljub temu, da od njega ni pričakovanih okoljskih in ekonomskih koristi!« Katarina Otrin, Focus, društvo za sonaraven razvoj, pa opozarja: »Študija tudi poudarja, da so strožji standardi CO2 za avtomobile bolj stroškovno učinkovit in okolju prijazen način za zmanjšanje izpustov TGP iz prometa. Če vlagamo v avtomobile z nizkimi izpusti ogljika, potem s 10,7 milijarde evrov letno za podporo industriji lahko prihranimo 40 MT CO2, kar pokrije že samo zmanjšan uvoz nafte.«