Milan 
Če kdaj, potem nam je zdaj z ledenim dežjem in žledom narava pokazala nov neprijazen obraz, ki ga v teh razsežnostih nismo poznali. Podnebne spremembe se dogajajo, naj bo jasno tudi najbolj zadrtim nejevernim Tomažem.
Kar 95 odstotkov znanstvenikov je prepričanih, da so podnebne spremembe posledica človekovih dejavnosti v preteklih nekaj stoletjih. Predvsem gre za rabo fosilnih goriv – premoga in nafte – za pridobivanje toplotne in električne energije za gospodinjstva, industrijo in druge gospodarske dejavnosti, za javne službe itd. Pri tem se v ozračje sprošča ogljikov dioksid, ki preprečuje sončni toploti, da bi se odbijala od Zemlje nazaj v vesolje. Tako postajajo letni časi vse toplejši in drugačni kot doslej, zaradi toplega ozračja ne sneži ampak dežuje, in pri hladnejših tleh dež zaledeni. Posledica je ogromna škoda.
K zmanjševanju vzrokov za podnebne spremembe lahko in mora nekaj storiti prav vsak posameznik, tako doma kot na delovnem mestu. Potem so vsekakor na vrsti ukrepi na ravni skupnosti, občine in države, mednarodni dogovori in obveze. V Sloveniji izrazito potratno ravnamo z energijo, saj je porabimo za 54 odstotkov več od evropskega povprečja na enoto družbenega proizvoda. To znese 600 milijonov EUR vsako leto, ki jih dobesedno pokurimo – porabimo za goriva, ki jih s preudarnim ravnanjem ne bi potrebovali. Pri tem posebej izstopajo stavbe,v katerih porabljamo tudi do dve tretjini preveč energije za ogrevanje in razsvetljavo. Če preidemo na obnovljive vire energije, smo naredili nov, zelo učinkovit korak v pravo smer.
Še en nauk moramo dojeti iz naravne katastrofe, ki nas je doletela v obliki žleda. Nič nam ne koristijo velike elektrarne, če elektrike ne moremo varno in zanesljivo pripeljati do slehernega porabnika. V ospredje moramo torej postaviti blaginjo posameznika, njegove družine, lokalne skupnosti, šole, oskrbe z vodo in hrano, delovanja tovarn in transporta, nazadnje bi morale biti na vrsti zmogljivosti za izvoz elektrike.
Šele ko nečesa ni, se zavemo kaj nam to pomeni vsak dan; elektriko, toploto, vodo, hrano, čist zrak pogrešamo dobesedno vsak trenutek. Zato moramo takrat, ko so nam na voljo v izobilju, ravnati z osnovnimi življenjskimi viri toliko bolj preudarno.
Ali se zavedamo, da stopinjo nižja temperatura v prostoru pomeni kar 6 odstotkov manj porabljene energije? Koliko stanovanj, pisarn in poslovnih prostorov je segretih nad 21 stopinj Celzija, ki jih strokovnjaki priporočajo kot najbolj ugodne? Koliko spalnic je toplejših od 18 stopinj, ki jih strokovnjaki opredeljujejo kot najprimernejšo temperaturo za prijeten spanec? Ali vemo, da električne naprave v stanju pripravljenosti porabijo 5 odstotkov električne energije? Za tak odstotek bi znižali našo mesečno položnico za elektriko, če bi jih izklopili iz tokokroga, kadar jih ne uporabljamo.
Mozaik preudarnega ravnanja z energijo je sestavljen iz številnih majhnih dejanj, na katera se moramo navaditi. Zaradi teh ukrepov ne bosta kvaliteta našega življenja in udobje nič manjša, nasprotno, prispevali bomo k zdravju in splošni odpornosti organizma, ne nazadnje pa tudi k naši blaginji. Z nižjimi zneski na mesečnih položnicah.
Gorazd Marinček