Milan 
Svetovni dan voda, letos v znamenju mednarodnega leta sodelovanja na področju voda
Generalna skupščina Združenih narodov je 22. marec leta 1993 razglasila za svetovni dan voda. Z razglasitvijo tega dneva je želela usmeriti pozornosti na pomen zagotavljanja čiste pitne vode regionalno in globalno ter na trajnostno upravljanje vodnih virov. Svetovni dan voda je torej dan za razmislek in ukrepanje, za reševanje vse bolj aktualnih vprašanj, povezanih s tako pomembnim naravnim virom, kot je voda.
Vodo namreč najdemo skoraj povsod na Zemlji in je potrebna za vse znane oblike življenja, tudi človeka, katerega voda sestavlja kar 2/3 celotnega telesa. Za normalno vsakdanje delovanje potrebuje organizem človeka dnevno približno poldrugi liter vode in še liter tekočine, ki jo pridobi z drugimi pijačami in s hrano. Tudi zato voda predstavlja nenadomestljivo naravno vrednoto, življenjski prostor in vir številnih dejavnosti. In ni običajna tržna dobrina, temveč dediščina, ki jo je treba varovati, saj so vodni viri omejeni. Z vodo je zato potrebno ravnati skrbno, celovito in trajnostno, da jo ohranjamo v ustrezni količini in kakovosti.
Letošnji svetovni dan voda je v tesni povezavi z mednarodnim letom sodelovanja na področju voda – torej s sodelovanjem vseh pristojnih inštitucij, pa tudi posameznikov v smeri zagotavljanja dobrega stanja voda oziroma čiste pitne vode.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z organi v sestavi je za mednarodni dan voda organiziralo niz aktivnosti: današnja predstavitev mednarodnih projektov za napovedovanje stanj rek na ARSO, petkovo razstavo in delavnice na ljubljanski Špici ter ponedeljkov posvet »Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje«.
Skozi vse leto pa bo ministrstvo posebno pozornost namenjalo povezovanju med različnimi deležniki na področju upravljanja voda in jih skušalo povezovati v odgovornem in učinkovitem ravnanju z vodo. Pod sloganom »Vode povezujejo« bomo ozaveščali in izobraževali o pomenu zagotavljanja zdrave in varne pitne vode za vsakogar in pozivali k aktivni vlogi vsakega posameznika pri doseganju tega trajnostno naravnanega cilja.
Na podlagi ekspertne ocene podatkov, ki so na spletnih straneh Evropske agencije za okolje prikazani za države EU, slovenske vode uvrščamo med manj obremenjene. Kakovost voda v Sloveniji se v primerjavi s preteklimi leti izboljšuje, česar sicer ne moremo dokazovati z ocenami kemijskega in ekološkega stanja (kriteriji za ta način ocenjevanja so bili sprejeti šele v letu 2009 in so torej novi), tako da sedanjih ocen torej ne moremo primerjati z ocenami iz preteklosti. Lahko pa naredimo primerjavo za posamezne parametre, ki kažejo določeno obremenitev in ugotavljamo, kako se zadeve tekom let spreminjajo. Rezultati npr. kažejo zmanjševanje povprečne letne vsebnosti biokemijske potrebe po kisiku v slovenskih rekah. Visoka vrednost biokemijske potrebe po kisiku je posledica izpustov neprečiščenih komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Po letu 2005 so vrednosti občutno padle, kar pomeni, da se stanje glede čiščenja odpadnih voda izboljšuje.
(Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)