Domov BivanjeEkologija Ko veter postane elektrika

Ko veter postane elektrika

11 ogledov

Redni bralci revije Bogastvo zdravja zdaj verjetno že dobro poznate našo redno rubriko, v kateri vam v vsaki števili predstavimo drug obnovljiv vir energije. Če smo se sredi poletja še obračali k soncu in pisali o izkoriščanju energije sonca, bomo začetek jeseni prepustili vetru oz. vetrni energiji. Ta je namreč poleg ostalih obnovljivih virov energije prav tako postala eden izmed ključnih dejavnikov pri globalnem prehodu k čistejši in bolj trajnostni energetski prihodnosti.

Darjan Lapanje

Če smo v Sloveniji pri izkoriščanju energije sonca dokaj uspešni, je potrebno priznati, da nam pri izkoriščanju vetrne energije gre precej slabše. Načrti za prihodnost so sicer dokaj smeli, a se projekti postavitve vetrnih elektrarn običajno ustavijo še preden bi jih uspeli zares zagnati. A o tem več v nadaljevanju. Najprej moramo pojasniti, kako vetrno energijo sploh pretvarjamo v električno.

Kako deluje vetrna elektrarna?

Vetrna elektrarna je običajno sestavljena iz štirih glavnih komponent. Najbolj markanten del so zagotovo rotorji oz. »vetrnica«. Gre za lopatice, ki se vrtijo okoli osi, ko vanje zapiha veter. Prestrežena kinetična energija vetra se nato prek lopatic prenese do najpomembnejšega dela elektrarne – generatorja. Ta gibanje pretvarja v električno energijo. 

Seveda pa so vetrnice in generator nameščeni na stebru oz. stolpu. Njegova višina je prilagojena tako, da lahko vetrnice ujamejo čim več energije vetra. Vsaka elektrarna pa ima še računalniški nadzorni sistem, s pomočjo katerega elektrarna prilagaja smer rotorjev in njihovo hitrost, da je izkoristek energije vetra kar se da optimalen.

Prednosti in slabosti izkoriščanja vetrne energije

Ena od glavnih prednosti vetrne energije je zlasti to, da gre za obnovljiv in čist vir energije. Pomembno je tudi dejstvo, da je površine v okolici vetrnih elektrarn še vedno mogoče povsem normalno obdelovati, so pa tovrstne elektrarne tudi dobra rešitev za oskrbo z energijo na območjih, kjer vzpostavitev elektroenergetske infrastrukture ni mogoča, na primer v gorskih kočah.

Med slabostmi vetrnih elektrarn velja omeniti dejstvo, da gre za nestanovitno oskrbo z električno energijo. Predvsem na slabo prevetrenih območjih taka elektrarna namreč ne zagotavlja zanesljivega vira. Faktor, ki ne govori v prid vetrnim elektrarnam, pa je tudi cena električne energije, proizvedene s pomočjo vetra. Ta je namreč višja od cene električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah ali klasičnih termoelektrarnah na premog, pa tudi od tiste, proizvedene v jedrski elektrarni.

Vpliv na okolje in zdravje

Že prej smo omenili, da smo pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor v Sloveniji precej neuspešni. Največkrat so za to krivi okoljevarstveni pomisleki, saj lahko elektrarne vplivajo na divje živali in njihov habitat, zlasti na ptice. Poleg tega se pogosto pojavi splošno mnenje, da vetrne elektrarne kazijo estetiko krajine, njihova gradnja pa zahteva še določeno količino zemljišča in infrastrukture, kar lahko vpliva na lokalne ekosisteme in vodne poti. 

Ravno tako pomemben pa je tudi vidik vpliva vetrnih elektrarn na zdravje ljudi. Na tem mestu velja omeniti zlasti vpliv infrazvoka oz. nizkofrekvenčnega zvoka. Nekatere študije so namreč pokazale, da lahko dolgotrajna izpostavljenost infrazvoku povzroči določena nelagodja, kot so nespečnost, glavoboli in omotica. 

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi