Andrej Mohar in Erika Pogačnik
Zemlja iz dneva v dan postaja svetlejša. Ko se znoči, zasveti na tisoče umetnih svetil, ki brišejo sijaj zvezdnega neba. Na problem svetlobnega onesnaževanja so v Sloveniji prvič začeli opozarjati astronomi v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. V zadnjih petnajstih letih se je svetlobno onesnaženje v Sloveniji povečalo za osem odstotkov vsako leto.
Največje vzroke svetlobnega onesnaževanja predstavljajo svetilke, ki sevajo nad vodoravnico, uporaba belih virov svetlobe in prekomerna razsvetljava. To negativno vpliva na živali, zdravje ljudi, astronomska opazovanja, prekomerno porabo električne energije in degradacijo okolja.
Vpliv na živali
Svetloba je za živali pomemben dejavnik. Zaradi spremenjene naravne osvetljenosti umetna svetloba povzroča posledice pri različnih živalskih vrstah kot so netopirji, ptice, žuželke, morske želve in druge vrste. Umetna svetloba privlači ali odbija nekatere živalske vrste in lahko povzroči dezorientacijo, predvsem pri živalih, ki se orientirajo v temnem okolju. Čas živali, ki so aktivne v nočnem času, je skrajšan zaradi svetlobnega onesnaženja, zato imajo manj časa za prehranjevanje, razmnoževanje, spremenjeno je tudi njihovo vedenje.
Zmanjšanje vrstne pestrosti
Med nočnimi živalmi je zelo veliko žuželk, ki se v poletnih nočeh v velikem številu zbirajo na obcestnih svetilkah. Žuželke najverjetneje rade letijo na svetlobo, ker zamenjajo ulično svetilko za luno. Proti daljnim virom svetlobe namreč žuželke letijo pod točno določenim kotom, ki ga ohranjajo tudi, kadar jih zmotijo bližnji umetni viri svetlobe. Tako se spiralno približujejo svetilki in ujamejo v kroženje okoli nje. Na izviru umetne svetlobe obstanejo, se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo – to vpliva na zmanjšanje številčnosti in vrstne pestrosti žuželk, kar posredno vpliva tudi na živali, ki se prehranjujejo z žuželkami, na primer netopirje. Umetna svetloba na netopirje vpliva tudi neposredno. Poleti se netopirske samice v velikem številu zbirajo na podstrešjih in v zvonikih cerkva, kjer skupaj vzgajajo svoje mladiče. Zaradi osvetljevanja njihovih zatočišč se zvečer kasneje odpravijo na lov kot bi se v naravnem nočnem okolju in imajo zato manj časa za prehranjevanje, spremenijo pa se tudi njihove letalne poti.
Vpliv na človeka
Obremenjenost okolja z umetno svetlobo vpliva tudi na ljudi. Predvsem nezasenčene svetilke povzročajo močno bleščanje, kar je še posebej neugodno pri starejših ljudeh, ki imajo zaradi staranja motno očesno zrklo in so zato bolj občutljivi na bleščave svetilke. Bleščanje ogroža tudi varnost v prometu.
Za človekovo zdravje je pomemben tudi naravni bioritem dneva in noči. Vnos svetlobe v nočnem času med spanjem lahko prekine tvorbo hormona melatonina, ki deluje antioksidativno in zmanjšuje možnost rakavih obolenj ter vpliva na spanje, splošno počutje in zdravje. Zato je pomembno, da ponoči spimo v popolni temi.
Uredba o mejnih vrednostih
Svetlobno onesnaževanje je v Sloveniji v zadnjih 15 letih izjemno hitro naraščalo, zato je bila nujna uvedba uredbe, ki bo pripomogla k zmanjšanju posledic svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je bila sprejeta leta 2007. Za večino svetilk prepoveduje svetenje nad vodoravnico, ki je eden glavnih vzrokov svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredba zahteva uporabo popolnoma zasenčenih svetilk in predpisuje ciljne vrednosti in načine osvetljevanja za razsvetljavo cest in javnih površin, letališč, pristanišč in železnic, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, športnih objektov, objektov za oglaševanje, gradbišč in varovanih prostorov. Uredba prepoveduje uporabo svetlobnih snopov in med drugim določa tudi mejne vrednosti glede porabe električne energije v občinah.
Rešitve so, le poiskati jih moramo
Slovenija je ena najbolj svetlobno onesnaženih držav v Evropi. Za zmanjšanje onesnaževanja z umetno svetlobo ni potrebno ugasniti vseh svetilk. Bistvena je vzpostavitev kakovostne razsvetljave, ki ni premočna, ne osvetljuje neba in je energetsko varčna. K zmanjšanju vpliva umetne svetlobe na okolje pripomore uporaba popolnoma zasenčenih svetilk, ki imajo delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico enak nič odstotkov. Imajo poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe, ne vsebujejo UV spektra in so neprodušno zaprte, da se vanje ne morejo ujeti žuželke.
Slovenija je ena najbolj svetlobno onesnaženih držav v Evropi. Za zmanjšanje onesnaževanja z umetno svetlobo ni potrebno ugasniti vseh svetilk. Bistvena je vzpostavitev kakovostne razsvetljave, ki ni premočna, ne osvetljuje neba in je energetsko varčna.
