Domov BivanjeEkologija Zemlja kliče na pomoč!

Zemlja kliče na pomoč!

4 ogledov

Ste že slišali za dan ekološkega dolga? Gre za presečni dan, ko porabimo vse naravne vire, ki jih imamo v tekočem letu na voljo, ali bolje rečeno vire, ki jih naš planet v enem letu lahko obnovi. Vse glasnejši so kriki Zemlje na pomoč, strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da je potrošništvo glavni krivec za neodgovorno ravnanje z naravnimi viri. 

Aleksandra Lamut

Pisalo se je leto 1970, ko so bile omenjene meritve opravljene prvič. Dan, ko smo porabili več virov, kot jih naš planet lahko obnovi oz. regenerira v enem letu, smo v tistem letu dosegli 30. decembra. Od takrat dalje se ta datum s hitrim tempom pomika vse bolj proti sredini leta. Svetovni dan ekološkega dolga bomo tako v letu 2021 zabeležili 29. julija. Zaradi pandemije Covid-19 v letu 2020 in posledično tudi zaprtja velikega dela javnega življenja po vsem svetu, smo v prejšnjem letu prvič po letu 2016 ta dan obeleževali avgusta. Dejavnosti, ki največ pripomoreta k ekološkemu odtisu, sta sicer sečnja lesa in izpusti iz prometa, vsekakor pa to nista edina faktorja, ki potiskata naš planet na rob njegovih sposobnosti. 

 

Svetovni dan ekološkega dolga pa se lahko zelo razlikuje od dolga, ki ga pridela posamezna država. Absolutni zmagovalec v letošnjem letu je tako Katar, ki je presečni dan zabeležil že 9. februrja. Sledita mu Luksemburg in Združeni Emirati, na 36. mestu pa se je s 30. aprilom znašla Slovenija. Nekatere države, ki imajo najmanjši ekološki odstis so Indonezija, Čad, Gvineja in Mjanmar. 

 

Vzroke za tovrstno porabo lahko najdemo v dejstvu, da naša ekonomija in povraševanje po različnih virih rastejo. Prav tako raste tudi svetovna populacija. Zemlja pa ostaja enaka. Posledice čutimo vsi. Nekateri v pomanjkanju določenih virov, spet drugi se znajdemo v nemilosti podnebnih sprememb.  Če pogledamo samo Slovenijo, kaj hitro ugotovimo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Nikoli prej se nismo srečevali s tako izrazitimi sušnimi in mokrimi obdobji, prav tako nismo nikoli beležili toliko neurij s točo, kot jih beležimo v preteklih letih.

 

Sama industrija predelovanja različnih virov je največji krivec za onesnaženje okolja. Vendar pa imamo tudi posamezniki veliko možnosti za spremembe. V prvi vrsti je pomembno, da ne podležemo potrošništvu. Glavno, kar smo se naučili med pandemijo, je to, da večino dobrin za svoje preživetje najdemo pred svojim pragom. Odločimo se za lokalne pridelke, podprimo domače kmete in proizvajalce različnih izdelkov. Nakupujmo le toliko, kot res potrebujemo. Če moramo uporabiti prevozno sredstvo, dvakrat premislimo, če moramo iti z avtomobilom. Uporabimo kolo. Potrudimo se, da bomo za svoj obstoj potrebovali le eno Zemljo. Dveh žal ali pa na srečo nimamo.  

 

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi