Domov BivanjeGospodinjstvo Zelena delovna mesta niso le prazna črka na papirju

Zelena delovna mesta niso le prazna črka na papirju

Na začetku 21. stoletja se svet sooča z gospodarsko krizo, ki je v Sloveniji soodgovorna za več kot 110 tisoč brezposelnih oseb, ter okoljsko krizo, ki bo, brez ustreznih ukrepov, za vedno spremenila ne le Slovenijo, temveč cel naš planet.

Posledice množičnega odpuščanja zaposlenih se kažejo tudi v socialni krizi, ki v svoji najhujši obliki degradira in razvrednoti posameznika kot človeka. Situacija, v kateri smo se znašli, kaže, da se moramo zavedati omejitev, ki nam jih določa Zemlja, ter potencialov, ki jih prinaša sonaraven in trajnostno naravnan način življenja.

Ozaveščanje in izobraževanje
»Pri nacionalnem, neprofitnem gibanju za zdrav in naraven način življenja Lifestyle natural se konkretne problematike zavedamo in tako smo že v lanskem letu začeli z intenzivnim razvojem na področju zelenih delovnih mest, opredelitvijo kriterijev za ocenitev delovnega mesta ter vzpostavitvijo zelenega kalkulatorja,« uvodoma pove Lea Komerički. »V okviru projekta zelena delovna mesta je želja ozaveščati in izobraževati delojemalce in delodajalce o možnostih zelenega delovanja v posameznem podjetju. Tako smo v lanskem letu že izvedli serijo konferenc, okroglih miz in diskusij, ki so bile povzete tudi na zaključni konferenci Zelena delovna mesta – realnost ali utopija? V tem trenutku je razvoj projekta prešel v drugo oziroma izvedbeno fazo in tako z delavnicami znotraj slovenskih podjetij preverjamo na kateri točki zelenosti se le-ta nahajajo,« dodaja sogovornica.

Kaj so zelena delovna mesta in kaj prinašajo?
Zelena delovna mesta so dostojna in okolju prijazna, kot taka pa težijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetij in ekonomskih sektorjev. Lea Komerički, Livestyle Natural: »Podjetje je lahko dostojno pri doslednem upoštevanju in negovanju pravic zaposlenih pri delu, zaposlovanju, socialnem varstvu in socialnem dialogu, okolju prijazno pa v načinih pridelave, predelave, obdelave, nabave, logistike, skladiščenja, prodaje, servisa in drugih poprodajnih aktivnosti, vključujoč ravnanje z izdelki oziroma storitvami, ko te odslužijo svoj namen, pa tudi tehnikah poslovanja, kot sta ločevanje odpadkov in varčevanje z viri.«

Zelena delovna mesta so del trajnostnega razvoja
Pri Lifestyle Natural poudarjajo, da zelena delovna mesta prinašajo novo znanje, metode in tehnologije, ki so nepogrešljivi pri reševanju in preprečevanju ekoloških posledic našega načina življenja; pripomorejo k zmanjšani porabi dragocenih virov in preprečujejo ustvarjanje odpadkov v najširšem pomenu.

Zelena delovna mesta so del trajnostnega razvoja in kot taka gospodarstvu prinašajo nove izzive, priložnosti in višjo dodano vrednost, na socialnem področju nove, zdrave in zelene zaposlitve, družbi pa ljudem, živalim in okolju prijaznejši razvoj. Zeleno gospodarstvo je usmerjeno k izboljševanju blaginje vseh deležnikov prek inovativnih, kakovostnih izdelkov in storitev, ki jih v primernih delovnih pogojih in ob primernem plačilu izdelujejo visoko motivirani posamezniki, z njimi pa družba postavlja vedno višje standarde varovanja okolja.

Podjetje so ljudje
Zelo pomembno je povezovanje več prvin in sicer družbe oziroma podjetja, kjer ima vsakdo svoje pomembno mesto – delodajalec in delavec – in ne nazadnje je pri prijaznem in dostojnem delovnem mestu pomemben tudi proces dela ter končni izdelki oziroma storitve. Veliko je govora o zelenih delovnih mestih, na več ravneh. Prav tako je v zadnji letih zelo izpostavljena okoljska komponenta, žal pa se vse prevečkrat pozablja na socialno komponento, ugotavljajo pri Lifestyle Natural. »In v boju za dobičkom se prevečkrat pozablja na to, da so podjetje ljudje in da brez njih podjetje ne more delovati, pa če ima še tako močno razvite okoljske instrumente.«

Iz ene v drugo skrajnost
»Pred dvajsetimi, tridesetimi leti, še za čas nekdanje skupne države, je bilo okolje povsem zapostavljeno, pomemben je bil le socialni in ekonomski mir,« razlaga Lea Komerički. »Takrat se nismo oziroma se niso spraševali o posledicah in negativnih vplivih na okolje – na srečo so razvoj in nove tehnologije prinesli tudi zasuk miselnosti, ki je naravi veliko bolj prijazna. No, vsaj naj bi bil. A žal smo ljudje precej skrajna bitja, ki težko sprejemajo ravnovesje in kompromise tako, da smo danes priča številnim kršitvam in delovanjem, ki prav tako niso v skladu z zelenimi delovnimi mesti, saj delavca potiskajo povsem v ozadje in na dno verige, sploh kadar govorimo o deljenju dobička. Zeleno delovno mesto mora najti zdravo ravnovesje med notranjim delovanjem na ravni človeških virov in potencialov ter delovanjem in upoštevanjem okoljskih politik. Glede na vse strožjo zakonodajo, bi se morala podjetja držati le črke zakona, pa bi že marsikdaj lahko govorili tudi o zelenih delovnih mestih,« poudarja.

Skrb za počutje in zdravje zaposlenih
Zelena delovna mesta, kot del trajnostnega razvoja morajo tako omogočati razvoj posameznika na kariernem in osebnem nivoju, hkrati pa se obračati k čim bolj trajnostni politiki poslovanja in skrbi za okolje. Komerički: »In prav zelena miselnost posameznika in zelena delovna mesta v nadgradnji vodijo do zelene družbe, ki je ideal, h katerem strmimo. Seveda so mnenja kaj je v tem trenutku primerno in uravnoteženo zeleno deljena, vendar nekakšna osnovna merila obstajajo.« Vsekakor pa je zelena družba tista, h kateri moramo težiti, saj nam takšno delovanje prinaša številen pozitivne posledice – pa ne samo nam, tudi našim zanamcem.

»Vendar pa pri Lifestyle natural poudarjamo, da ko govorimo o zelenem delovnem mestu, ne smemo misliti zgolj na okoljsko dobrobit. V ospredje je treba postaviti ljudi. Tako se z zelenim delovnim mestom ne morejo pohvaliti zgolj podjetja, ki se usmerjajo k naravi prijazni tehnologiji, proizvodnji in delovanju, temveč tista, ki poleg vsega tega poskrbijo tudi za počutje in zdravje zaposlenih. Pri tem je pomemben družbeni oziroma družabni vidik, ki v podjetju ustvarja splošno dobro klimo. Hkrati »zeleno« pomeni, da delodajalec zaposlenim omogoči primeren in zdrav obrok na delovnem mestu oziroma v njegovi bližini. V bok k temu pa lahko postavimo še možnost kratkih premorov za mini rekreacijo. Vse to lahko bistveno izboljša uspešnost podjetja.«

Večja učinkovitost in inovativnost
Ob tem ne smemo zanemariti ekonomskega učinka podjetja. Zaposleni so zaradi boljše klime, prehrane in prilagodljivega delovnika pri delu bolj učinkoviti in inovativni. Posledično je manj bolniških odsotnosti, kar se odraža tudi pri finančni sliki podjetja. Pozitivni učinek zdravega in zelenega poslovanja je med drugim tudi ta, da ljudje način delovanja v službi prenesejo v zasebno življenje. In nenazadnje si podjetje na tak način krepi ugled, kar pritegne dobre kadre ter nove kupce in partnerje, so prepričani pri Lifestyle Natural.

Koliko zelenih delovnih mest je delodajalcih v Sloveniji?
Zelena delovna mesta niso omejena le na en sektor gospodarstva, temveč se raztezajo vse od obnovljivih virov energije, gradnje, transporta, bazične industrije do kmetijstva in gozdarstva. Konkretnih podatkov za Slovenijo, koliko zelenih delovnih mest je in koliko jih lahko pričakujemo v naslednjih desetih letih trenutno še ni. Konkretno število zelenih delovnih mest v Sloveniji, je tudi zaradi razpršenosti definicije težko določiti. Vsekakor bo zaradi podpisa dokumenta Evropa 2020 potrebna zaposlitev na novih zelenih delovnih mestih in prestrukturiranje marsikaterega obstoječega delovnega mesta.

Velika vnema pogosto upade
V zadnjih letih lahko opazimo velik poudarek pri ustvarjanju novih zelenih delovnih mest in novih industrijskih obratov na področju obnovljivih virov energije. Večji poudarek je tudi na ekološkem kmetijstvu v Sloveniji, prav tako lahko zaznamo napredek pri zeleni gradnji. »Lifestyle natural vsekakor pozdravlja vse nove iniciative a hkrati opozarja, da je velika priložnost tudi v prestrukturiranju obstoječih delovnih mest,« pove strokovnjakinja in dodaja, da se posamezna podjetja z manjšimi iniciativami trudijo izboljšati svoj odnos do okolja. »Pri teh podjetjih je moč opaziti začeten zeleni zagon, ki žal po določenem času upade in ne nadaljuje svojih uspešnih vzorcev.«

Rezerv, tako pri nas kot v svetu, je še ogromno
»Pri Lifestyle natural ugotavljam, da je generalno gledano v Sloveniji zelo nizek odstotek res zelenih delovnih mest, ki bi vključevala vse stebre delovanja posameznega podjetja. Žal še vedno premalo govorimo o socialni komponenti in socialnem varstvu zaposlenih. Vemo, da je pri nas ravno na tem področju velika luknja in žal velikokrat tudi le prazna črka na papirju,« meni Lea Komerički. Vsekakor imamo Slovenci, kakor tudi ostali svet, še ogromno rezerv. Vseh naenkrat ne bo mogoče izkoristiti in izpiliti do potankosti, za to se bomo morali na nivoju globalne družbe kot na nivoju posameznih držav in tudi nižjih sistemov in podsistemov ter tudi na nivoju posameznika odločiti, katere bodo naše prednostne naloge in prioritete.

»Je pa res, da bomo pri razvoju zelene družbe morali narediti tudi precejšen preskok v glavah. Ko bomo prišli do spoznanja, da nam trajnostno delovanje ter znotraj tega tudi zelena in prijazna delovna mesta prinašajo več, tako na ekonomskem oziroma poslovnem nivoju, kot tudi na socialnem nivoju, bomo na pravi poti. Seveda pa samo spoznanje brez dejanskega izvajanja še ne prinaša rezultatov. Prav tako se globalno spremembe ne bodo zgodile čez noč. Zato bodimo strpni, spodbujajmo ljudi in podjetja okoli nas, da se bodo zavzemali za trajnostni in zeleni razvoj. Tisti, ki smo pozitivne učinke tovrstnega delovanja že spoznali pa moramo poskrbeti, da bodo pozitivne prakse čim bolj zaokrožile in ‘okužile’ čim več ljudi,« je optimistična sogovornica.

 

Mitja Pirc

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi