Nina 
Albert Seliškar
Zadnje dni junija so pogajalci irskega predsedstva Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija dosegli dogovor o skupni kmetijski politiki (SKP), za obdobje od leta 2014 do leta 2020. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki dogovore spremlja kot član evropskih mrež IFOAM EU in EEB, opozarja, da je končni dogovor brez pravih ambicij. Od »zelenitve« SKP je ostala le zamisel, dogovor pa ne zagotavlja nujnega premika v smer bolj zelenega in pravičnega kmetijstva in podeželja, kot ga pričakujejo državljani Evropske unije.
Uvedba zelenitve prvega stebra je le prvi korak, da bi neposredna plačila usmerili v boljše prakse, toda zahteve so veliko prešibke. Ekološko kmetijstvo je sicer priznano kot »zeleno po definiciji«, kar je prvo priznanje njegove pionirske vloge v trajnostnosti, toda dogovor vsebuje tudi vprašljivo načelo enakovrednosti in izjeme za šibke kmetijsko okoljske prakse, kar zelenitvi jemlje vsako resnično vsebino«, pravijo na IFOAM EU. »Dogovor tudi še zdaleč ne zagotavlja pravičnosti do kmetov, saj zbliževanje plačil SKP še vedno ni zadostno.«
Po mnenju evropskih predstavnikov ekološkega kmetijstva je pozitivno, da bo vsaj 30 odstotkov proračuna drugega stebra namenjenega ukrepom, ki bodo večinoma prispevali k boljšim učinkom na okolje. Vendar pa to ni napredek, temveč samo ohranjanje sedanjega stanja. Je tudi nekaj pozitivnih potez, kot denimo povečanje podpor za ekološko kmetijstvo in kmetijsko okoljske in podnebne sheme ter uvedba posebnega člena, ki ureja podporne sheme za ekološko kmetijstvo.
Slabetova poudarja, da dobro izvajanje SKP na nacionalni ravni lahko deloma reši prizadevanja za bolj zeleno in pravično SKP. Upam, da se bo slovensko kmetijstvo s pomočjo prizadevanj Inštituta za trajnostni razvoj in Mreže Plana B za Slovenijo premaknilo v slovenski družbi bolj koristno smer.