S težavami zagotavljanja prehranske varnosti se v Sloveniji in v svetu v zadnjem času ukvarja vse več ljudi, ki so se začeli zavedati resnosti problematike pomanjkanja domače pridelave, predvsem hrane rastlinskega izvora, torej zelenjave, žita, in sadja. V Sloveniji je namreč stopnja samooskrbe v dvajsetih letih padla iz 87 pod 40 odstotkov, nekateri viri navajajo pri zelenjavi padec samooskrbe že pod 30 odstotkov. Podatki bi nas potrošnike, strokovnjake in vse, ki tukaj bivamo, morali skrbeti in voditi k razmišljanju, kako najti pot do višjega deleža samooskrbe.
V Mariboru je lani z začetkom Evropske prestolnice kulture 2012 in z Urbanimi brazdami, ki jih vodi dr. Marta Gregorčič, začel teči ekološki sklop projektov, kjer se z ozaveščanjem javnosti in predvsem konkretnim izvajanjem dobrih praks pristopa k reševanju problematike samooskrbe. Na eni strani je cilj doseči krepitev zdravega odnosa sobivanja kmečkega in urbanega prebivalstva, po drugi pa ohranjati kulturno dediščino naših prednikov, z vsemi potenciali podeželja. V ospredje bo potrebno postaviti spodbujanje sonaravnega kmetovanja – trajnostne lokalne preskrbe, ter ohranjanja in uporabe avtohtonih in udomačenih kulturnih rastlinskih vrst. Pomemben del aktivnosti teče tudi pri vzpostavitvi prvega skupnostnega urbanega vrta v Sloveniji, kjer bodo tudi vrtičkarji v mestu lahko poskrbeli za osnovne potrebe po varni in zdravo pridelani, živi hrani iz svojega vrta.
Semenska knjižnica
Človek je že od nekdaj vedno stremel k iskanju novih neznanih stvari, tudi rastlinskih vrst, ki jih je odbiral, križal in jih potem uporabljal za prehrano. Po navedbah FAO se je skozi zgodovino v prehrani uporabljajo prek deset tisoč vrst kulturnih rastlin, danes pa ocenjujejo, da je 90 odstotkov svetovnih potreb po hrani pokritih z le okoli 120 rastlinskimi vrstami. Na žalost stanje v Sloveniji ni nič drugačno, izgubili smo že tri četrtine svojih avtohtonih in udomačenih kulturnih rastlinskih vrst. Vendar je za samooskrbo zelo pomembno predvsem to, da imamo na razpolago prav avtohtona vitalna semena rastlinskih vrst. V krizah, ki se nam približujejo, kjer smo odvisni od uvoza hibridnih semen, nam tudi površine, če nimamo lastnega semena, ne koristijo kaj dosti.
Iz stanja v katerem se nahajamo, zaradi potreb po ohranitvi še obstoječih sortah semen in drugih rastlinskih materialov kulturnih rastlin, se je začel razvijati projekt Semenske knjižnice, katerega uspešno strokovno vodi in usmerja Mateja Koler. S semensko knjižnico bomo lahko zavarovali biotsko pestrost kulturnih rastlin ter njihovo uporabo ponovno razširili. V tem času se je že vzpostavila osnovna zbirka semen kulturnih rastlin s herbarijem, lastniki semen pa so se povezali v društvo Varuhi semen. Že samo ime nam pove vse – lastniki semen ali tisti, ki bi to želeli postati, lahko semena dobite v varstvo in zanje v skladu s pravili skrbite, kar pomeni, da skrbite za njihovo zdravo razmnoževanje, pri tem pa upoštevate vse smernice Varuhov semen, da se vam rastline ne bodo križale in bodo zdrave prešle iz rok v druge roke.
Trajnostna lokalna preskrba
Naslednji korak od semen je usmerjen na njive in na kmetije, torej k trajnostni lokalni preskrbi. Skupina raziskovalcev je stopila na teren, na območje Slovenskih goric v začetku lanskega leta z željo, da se poskuša v Mariboru oblikovati preskrba meščanov, v prvi vrsti predvsem najmlajših, v vrtcih in šolah, s sezonsko, živo hrano iz mestnega zaledja, torej lokalnega območja. S še obstoječimi kmetijami smo začeli razmišljati in prebujati zavest o pomenu majhnih tradicionalnih kmetij, ki so bile v preteklosti na tem območju številne, danes pa lahko tiste, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom kot osnovno dejavnostjo, preštejemo na prste. Skozi eno leto trdega dela, zakonodajnih omejitev trženja pridelkov in izdelkov v javne zavode, nizkih odkupnih cen, ki jih narekujejo velika uvozno-izvozna podjetja, nizki stopnji ozaveščenosti prebivalstva o pomenu lokalne pridelave hrane, problematiko uporabe domačih sort semen … smo uspeli vzpostaviti prvo organizirano kooperativo kmetov, po načelih socialnega podjetništva, z imenom Zadruga Dobrina ter imenovali predsednico Suzano Črnčec. Prednostna naloga zadruge je kmetijam približati ekološko kmetovanje ter jim omogočati čim obsežnejša izobraževanja s tega področja. Z 9. majem 2012 bo Zadruga Dobrina na območju Maribora začela tudi s prodajo tedenskih zabojčkov sezonske zelenjave in sadja ter drugih izdelkov, vse od domačega kruha, jajčnih testenin in jajc, olja, predelane zelenjave …, s katerimi bo meščanom ponudila svežo, sezonsko hrano, s kratko transportno potjo, obenem pa skrbela za zdravo ekonomijo na lokalni ravni. Zadruga je že takoj po ustanovitvi konec lanskega leta, začela odkupovati pridelke in izdelke s kmetij. Izdelke, ki jih zadruga odkupi, pobere po terenu od kmetov, dostavlja v javne zavode OŠ in vrtce ter domove starejših občanov. Zadruga bo delovala v okviru Centra alternativne in avtonomne produkcije, kjer bo odprla trgovinico, ob kateri bo tudi skladišče.
Skupnostno urbano vrtnarstvo
Prvi Skupnostni urbani vrt na približno enem hektarju zemljišča, ki ga je v najem oddala Mestna občina Maribor, predstavlja pilotni projekt razvijanja skupnostnih ekoloških vrtov v Sloveniji. 85 vrtičkarjev Skupnostnega urbanega vrta je že ponosno zasadilo svoje motike in lopate v zemljo ter začelo s pripravami na zasajevanje, obenem pa skozi celo zimsko obdobje sodelovalo pri izobraževanjih o ekološki pridelavi zelenjave, urejanju vrtov, pripravi zemlje, komposta in drugega. Z gotovostjo lahko trdimo, da tovrstni primeri prispevajo k vzpostavitvi odnosa do zemlje in okolja, novo percepcijo do javnih površin, nudijo prostor za otroško igro, rekreacijo in nehote izboljšujejo tudi zdravje in počutje ljudi ter odnos do lokalno pridelane hrane. Na vrtu so k oblikovanju, pod vodstvom koordinatorja Urbanih brazd Mateja Zonte, pristopili različni strokovnjaki. Vrt je zasnovan tako, da ga obkrožajo domače sorte sadnega drevja in grmičevja v skupni rabi, skupnostni večnamenski objekt, tipske lope, igrala za otroke, dvignjene grede za osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi ter prostor za čebelje panje. Dolgoročno bodo vrtovi pristopili tudi k vzpostaviti prvih certificiranih ekoloških vrtov v Sloveniji in poskrbeli, da vrtičkarji ne bodo nosili krivde za nenadzorovano onesnaževanje okolja s pesticidi in umetnimi gnojili.
Ljudje se včasih premalo zavedamo kako pomembna je kmetijska dejavnost in podeželje, na katerega lahko vsi skupaj pozitivno vplivamo s svojim načinom življenja. Le zaznati moramo prednosti, ki nam jih prinaša, to posredovati kmetijam, jih poiskati ter vzajemno z njimi graditi poti do samooskrbe.
Milojka Fekonja
