Jelena 
Klub mrazu in snegu nam misli v začetku leta pogosto uhajajo v pomladi vrt – k zemlji, semenom, delu v vrtu in prvim setvam. Seveda pri nas januar ni ravno primeren mesec za setve na prostem, pa tudi februarja lahko s tem še počakamo. Sta pa ta dva meseca pravšnja za načrtovanje vrta.
Kako velik zelenjavni vrtiček naj imam?
Preden se odločimo, kaj vse bomo letos sejali in sadili na zelenjavne gredice in kako veliko površino vrta bomo namenili zemlenjavi, si odgovorimo na nekaj vprašanj. Smo letos zelenjavo z vrta metali stran ali ponujali sosedom, ker smo je imeli preveč in je nismo uspeli sproti porabiti? Nam je solata uhajala v cvet, ker smo je preveč posejali? Smo imeli gredice preveč zaplevljene, ker nam je zmanjkovalo časa za osnovno nego zelenjave? So bile kumare bolne in rumene, ker jim nismo položili črne folije in postavili mrežne opore?
Katere vrtnine naj posejem?
Pri izboru vrtnin, ki nam bodo rasle v vrtu, je pomembno upoštevati lego vrta in koliko časa je vrt osončen, saj večina vrtnin najbolje uspeva na sončnih gredicah. Upoštevati moramo tudi kakovost vrtne zemlje, podnebne razmere in pa velikost vrta, oziroma gredic, na katerih bomo gojili določeno vrsto zelenjave. Bučke zavzamejo kar precejšnjo površino, na majhnem vrtu pa gojimo predvsem solatnice in špinačnice, ki jih večkrat sejemo in pobiramo pridelek. Ne zanemarimo tudi prehrambenih navad družinskih članov, zato največ prostora namenimo vrtninam, ki so jim najokusnejše. Da bo vrt še bolj pester, vanj vključimo novosti, ki se vsako leto pojavijo v semenskih vrečicah, zato pazljivo preglejmo, kaj vse nudijo semenarske hiše. Med zelenjavo naj rastejo tudi cvetlice in zelišča – zaradi lepšega videza vrta, ki bo tudi bolj dišeč, ter zaradi koristnih učinkov, ki jih imajo mnoge cvetlice in zelišča na zdrav pridelek zelenjave.
Mešani posevki
Mešani posevki so poseben način razporeditve vrtnin na gredicah, ki naredijo izgled vrta nekoliko divji, hkrati pa bolj zanimiv, še posebej če vanj vključimo tudi zelišča in cvetlice. Poglejmo naravo: na travnikih in v gozdovih vidimo številne rastline rasti drugo poleg druge in to že dolga leta. Njihova razporeditev prav gotovo ni naključna, saj rastejo skupaj le rastline, ki se dobro prenašajo in si celo koristijo, ostale pa so propadle ali pa so si prostor poiskale drugje. V vrtu z mešanimi posevki bo torej raslo na gredi več vrtnin, zelišč in cvetlic skupaj. Pri tem pa izberemo takšne, ki se med seboj varujejo pred insekti, si koristijo v rasti, si izboljšujejo okus in aromo ali pa se enostavno med seboj bolje prenašajo, kot v družbi drugih rastlin.
Nekaj primerov dobrih medsebojnih učinkov rastlin v mešanih posevkih
– vpliv na boljšo aromo in okus: vrtna kreša pomaga redkvici (in obratno), bazilika in peteršilj paradižniku, kumina pomaga krompirju, kumaram in zelju…
– pomoč pri zorenju: bazilika privablja žuželke, ki oprašujejo kumare.
– zaščita pred škodljivci in boleznimi: drobnjak in česen lahko varujeta vrtnine pred pepelasto plesnijo, bazilika pa kumare pred boleznimi, korenček in čebula si medsebojno pomagata pri odvračanju čebulne in korenjeve muhe, šetraj ščiti pred ušmi fižol in bob…
– vzpodbujanje rasti in razvoja rastlin: rožmarin vpliva na boljšo rast korenčka, zelja in fižola, koper pa na dober vznik kumar, zelja, solate in čebule; zelena in nizki fižol drug drugega vzpodbujata v rasti…
Kolobarjenje v vrtu
Že naši predniki so ugotovili, da je najbolje na določeni površini tekom let gojiti različne vrtnine, saj ima vsaka drugačne potrebe po hranilih. Tako so tla bolj enakomerno izkoriščena, s kolobarjenjem pa so vrtnine zaščitene tudi pred različnimi nadlogami – če gostiteljska rastlina občasno izostane, tudi škodljivci postopoma propadejo. Vrtnine, ki jih bomo vrstili v kolobarju, delimo glede na potrebe po hranilih v tri skupine, v četrto pa uvrstimo vrtnine, ki bodo rasle na stalnem mestu.
Zelo zahtevne: pognojimo jih že jeseni ali zgodaj spomladi, med letom pa redno dognojujemo (paprika, por, jajčevec, kumare, bučke, cvetača, brstični ohrovt, zelje, ohrovt, brokoli).
Srednje zahtevne: pognojimo jih spomladi, štiri tedne pred setvijo, dognojevanje skoraj ni potrebno (korenček, čebula, kolerabica, rdeča pesa, česen, špinača, blitva, radič, koromač, krompir, redkvica). Sem spada tudi solata, ki pa jo lahko zaradi hitre rasti posejemo na katerokoli prazno sončno mesto.
Skromne: ne potrebujejo veliko hranil, med rastjo jim dodajamo le malo komposta (grah, bob, fižol, soja, motovilec, sladka koruza, večina dišavnic).
Na stalnem mestu naj rastejo trajne dišavnice, artičoke, paradižnik, rabarbara in jagodičje.
Andreja Tomšič
vir: www.kalia.si