BLOGI

Vsak dan me moji dragi presenečajo s kakšnim darilcem. Tudi danes. Poln krožnik žižul, je več kot dovolj za super začetek tedna.

Za vse tiste, ki žižul ne poznate

To so plodovi, doma sicer iz severne Kitajske, trnatega grma oz. drevesa. Pri nas jih najdemo predvsem na Primorskem. Plodovi so podobne velikosti kot olive in v začetku, ko še niso povsem zreli tudi zelene barve. Polno dozorelost dosežejo konec septembra oz. v oktobru, ko postanejo žareče rjave barve. Suhi in na pogled manj atraktivni, zgubani plodovi so najslajši. Lahko pa se uživajo tudi še zeleni plodovi, ki so predvsem bogati z vitaminom C in zelo sočni.

Pozitivne lastnosti

Kot sem omenila, je sadež najprej zelene barve in zelo sočen. V toplih poletnih mesecih torej skrbi za hidriranost telesa. V jeseni pa postane rjav (lupina) z belo sredico. Tradicionalna kitajska medicina ga vrednoti kot živilo, ki skrbi za krepkost telesa. Ugodno vpliva na vranico, želodec in srce. Ne vsebujejo velike količine mineralov, vendar široko paleto le teh (magnezij, kalcij, baker, kalij, mangan, fosfor in železo). Vsebuje 20x več vitamina C kot katerikoli citrus. Prav kombinacija vseh teh mikroelementov pa je "kriva" za njegove pozitivne lastnosti na telo, kot so: krepitev imunskega sistema, zniževanje krvnega sladkorja, zaviranje napredovanja bolezni jeter, preprečevanje anemije, zaviranje rasti tumorjev, ugoden vpliv na kožo - gladi gube. Kar pa se mi zdi še posebej zanimivo in vredno omembe pa je, da zmanjšuje stranske učinke zdravil in tako še dodatno skrbi za vranico, jetra in želodec.

Kako jih uživati

 

Najbolj enostavna uporaba je da jih pojesti takšne kot jih imate. Če je ta količina prevelika, jih posušite in shranite v steklenih kozarcih. Suhe potem uporabite v omakah, juhah, naredite krepko kostno juho in jo z njimi še dodatno obogatite, skuhate čaj oz. kompot, dodate v sladice (zamenjate za rozine). Iz njih lahko skuhate marmelado ali pa namočite v žganje.

 

 

Zaključek... tudi sladkanje je lahko zdravilno!!!

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 6296

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Čas sveže zelenjave se počasi umika. Na vrsto bo prišla vložena, zamrznjena posušena ali kako drugače shranjena zelenjava.

Fižol lahko shranjujemo na zelo veliko načinov, med drugim tudi kot posušena semena. Vsem je znano, da pred kuhanjem fižol namakamo vsaj čez noč. Seme nabrekne in čas kuhanja je krajši. Nekateri celo zamenjajo vodo, ko fižol prvič zavre, ga perejo ali pa do vrenja kuhajo v raztopini sode bikarbone, skratka variant je več. Meni, kot nesojenemu kemiku pa se včasih po nekem slučaju, zgodijo odkritja... Fižol, namočen čez noč je čakal da postane fižolova juha, ampak je nekaj prišlo vmes in vse kar sem lahko naredila, je bilo to, da sem ga odcedila, sprala pod tekočo vodo in pokrila s kuhinjsko krpo...tudi naslednji dan sem naredila isto, ker je zopet nekaj prišlo vmes. Skratka, tretji dan sem se kar malo prestrašila, saj nisem pričakovala kalčkov. Skaljen fižol je bil v dobre pol ure kuhan in tako je bilo tudi kosilo zelo hitro pripravljeno. Zelo imam rada takšne jedi, vendar imam po njih vedno grrrooozne težave z napenjanjem ali celo krči v črevesju. No tokrat se to ni zgodilo. Zakaj? Odgovor je v bistvu zelo preprost. Seme ima v sebi rasne hormone, ki mu preprečujejo da bi vzklilo v neprimernih vremenskih pogojih (važna je temperatura, voda in kisik). Ko seme namakamo v vodi, le ta pripomore k tem, da se seme "zbudi", da se v njem začnejo pretakati tekočine in se vklopijo razni mehanizmi. Ko seme dovolj nabrekne in je kalček sposoben predreti lupinico, se rast nove rastline lahko začne. Hranila kalček najprej črpa iz zaloge v semenu. Zato je potrebno da se vklopijo različni encimi, ki skladiščeno hrano spremenijo v obliko, ki jo kalček lahko posrka. Zaradi vklopa teh mehanizmov, se v semenih zmanjša količina škroba oz pri stročnicah glutena in tako postanejo lažje prebavljive. Poleg tega, so se vsi rastlinski hormoni za zaščito semena, ki v stiku z vodo postanejo delujoči to naredili že izven našega telesa in jih ni več. Tudi lupinica semena je dosti bolj porozna , se celo odlušči in jo pri kuhanju lahko odstranimo, saj splava na gladino bodoče juhe. Vsekakor pa ne smete pozabiti na vse začimbne, zeliščne in dišavne dodatke, ki imajo zelo pomembno vlogo. Pomagajo pri prebavi, obogatijo okus in nas zalagajo z minerali in vitamini.

Na kaj pa morate biti pozorni pri kaljenju fižola. Suh fižol namakate čez noč. Naslednji dan ga dobro sperete in razprostrete po steklenem pekaču (oz po posodi, kjer bodo semena imela prostor) ter pokrijete s kuhinjsko krpo. Sperite večkrat na dan in vsakič pokrijte s krpo. Tako spiranje kot tudi krpa preprečujeta plesnim iz zraka, da se ne naselijo na zrnju ter tako povzročijo v začetku neprijeten vonj kasneje pa razvoj večjih zaplat plesni.

To je vse!

Lep pozdrav in dober tek!

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1738

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Prepoznate začimbo na sliki?

To so semena koriandra, ki jih lahko uporabljamo v takšni obliki ali pa zdrobljena. Domovina koriandra je Mediteran, poznan in cenjen tako v kulinariki, kot tudi po svojih zdravilnih lastnostih, pa je tako rekoč po celem svetu. Uporabljajo se listi rastline in njena semena. Listi so zelo podobni peteršiljevim, a rastlini lahko ločimo po vonju, ki pri peteršilju ni tako intenziven. Koriander lahko uporabljamo skoraj povsod. Zamesimo v kruh, dodamo sladicam, klobasam, omakam, prilogam, zelenjavi, sadju,...

Zakaj pa sploh pišem o koriandru?

Simbol letošnjega poletja so buče in kumare. Enostavno več ne morem jest niti surovih kumar niti v omaki, hladilnik pa že odseva zeleno barvo in se šibi pod težo le teh, jih bom pač vložila. Problem je tudi v tem, da je zamrzovalna skrinja prav tako že polna. Ko sem brskala za vsemi potrebnimi začimbami za vlaganje v kis, mi je pod roko prišel en velik paket okroglih semen. Z drobljenjem v možnarju so razvila čudovit vonj.

Koriander torej. To malo seme v sebi nosi ogromno zalogo železa in je tako zelo priporočljivo za umestitev v vsakdanjo prehrano vseh, ki imate težave s krvjo. Zaradi vsebnosti magnezija, mangana in bakra se ga priporoča vsem, ki imate težave z mišičnimi krči in proti nespečnosti. Kalij, vitamin A, C in K ter folat ugodno vplivajo na prebavo in hkrati delujejo antiseptično. Pri bolečinah v črevesju, nerednem odvajanju blata ali celo pri zastrupitvi s hrano se priporoča uživanje čaja narejenega iz koriandrovih semen. Znižuje telesno temperaturo, skrbi za dober vid, pozitivno vpliva na kardiovaskularni in nevrološki sistem. Z grizljanjem semen si lahko odpravimo slab zadah ali pa pozdravimo afte. Iz zdrobljenega koriandra si lahko v kombinaciji z medom naredimo masko za obraz ali pa omilimo srbečico ob piku žuželk.

No, ste vedeli za vse to???

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1677

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ste se prepoznali že v naslovu? Domačih "mask" za odpravo težav z lasiščem , kot je na primer prhljaj je malo morje. Meni najljubša je ta z ingverjem in olivnim oljem. Kadar nimam doma svežega ingverja enostavno uporabim sušenega in ga zmešam z olivnim oljem.( Svež ingver pa naribam in precedim njegov sok skozi gazo ter tega potem zmešam z olivnim oljem). Rjavo "brozgo" nato nanesem na lasišče in jo vsaj 5 min vtiram. Občutek na prstih je pravzaprav zoprn, vendar vztrajam. Ingver deluje na lasišče antiseptično in hkrati vlaži. Povečuje tudi prekrvavljenost lasnih mešičkov in zato lasje hitreje rastejo ter postanejo močnejši in svetlejši. Masko pustim delovati vsaj 30 min. Če vas je lasišče prej srbelo in imate ranice, boste občutili pekoče delovanje ingverja, ki pa je daleč od tistega ki ga občutite pri barvanju las. Glede na to, da suhi ingver za sabo pusti rahlo rumen odtenek, ga ne bi priporočala blondinkam. Raje uporabite sok svežega ingverja. Ker pa je zdravje lasišča in las odraz težav s prebavili in pljuči, ingver uporabljajte tudi v prehrani. Že zjutraj si ga lahko privoščite v čaju. Tako vas bo še dodatno pogrel in poskrbel za odpravo kakršnihkoli težav z želodcem ali prebavili. Z njim si boste povečali imunsko odpornost in čistili pljuča nepotrebnih sluzi v katerih se naselijo bakterije, ki so povzročiteljice vnetij. Jesen je pravi čas za uživanje ingverja. Razvajajte se z njegovim okusom in vonjem.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1675

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Do včeraj sem bila 100% prepričana, da so rumeni cvetovi, ki jih je mogoče videti ob bregovih Save, cvetovi topinamburja. No pa niso.... Že na vse zgodaj sem odšla izkopavat korenike oz gomolje rumeno cvetoče rastline. Sicer čas, za izkopavanje pravega topinamburja še ni pravi, je potrebno počakati še kakšne 2 meseca, pa vendar... Cvetovi rumeni, velikost rastline primerna (cca 2m), korenika oz gomolj...ga pa sploh ni bilo. Ker vem, da ima naša Dolska pinky super babica alias Fanči Moljk pravi topinambur sem naredila primerjavo...in ugotovila, da to ni to. Fančijin topinambur sicer ni cvetel, je bila pa primerjava listov več kot zadovoljiv dokaz, da rastlini nista isti in da na bregovih Save ne cveti topinambur, ampak rastlina po imenu deljenolistna rudbekija. Tako topinambur, kot rudbekija sodita med invazivni vrsti. Topinambur v zadnjem času zopet prihaja v ospredje zaradi svojih  nutricističnih vrednosti. V sebi namreč skriva inulin, ki zelo pozitivno vpliva na delovanje prebavnega trakta. Brez skrbi ga lahko uživajo tudi diabetiki. Načeloma se uporablja kot krompir. Lahko ga pečemo ali kuhamo. Lahko pa ga za razliko od krompirja jemo tudi surovega ali pa vlagamo kot peso. Če ste tudi vi bili prepričani, da na bregovih Save raste topinambur, vam lahko 100% potrdim, da ste se skupaj z menoj motili.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1728