BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: čustva

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Spolna čakra je vir življenja, kreiranja in ustvarjanja. Od te čakre je odvisno kakšne odnose imamo z drugimi ljudmi, seveda pa je spolna čakra v tesni povezavi s srčno čakro. Pravilno odprta spolna čakra je pogoj za pravilno odpiranje srca. Če so na spolni čakri blokade potem ponavadi tudi srčna čakra ne deluje pravilno. Zato je zelo pomembno kaj delamo s svojo spolno energijo. Pravilna povezava spolne in srčne energije je pogoj, da pridemo do svobode. Vendar se ta povezava dogaja, ko je duša pripravljena na dvig. Nič ne gre na silo, saj v tem primeru naredimo več škode kot koristi. Poleg tega se s tem krepijo in odpirajo vse druge čakre, saj je delovanje le teh med seboj povezano.

Spolna energija je ustvarjalna energija. In tako kot vse stvari v življenju, se lahko tudi spolna energija zlorabi. Poglejmo okrog sebe, sploh pa v sebe, v svoje življenje? Smo zadovoljni? Kaj ustvarjamo oziroma kaj si prikličemo v svoje življenje? Dobimo točno to, čemur posvečamo največ pozornosti. Katere misli vzdržujemo, o čem razmišljamo, sploh pa kaj verjamemo? O sebi, o življenju. Um je krasno orodje, če ga znamo uporabljati na pravi način. Smo stvarniki svojih življenj. Imejmo cilj pred sabo, pot pustimo pa odprto. Če je cilj v skladu z višjim namenom se uresniči, saj celotno vesolje stremi k temu.

Vrnimo se k pravilni povezavi spolne in srčne čakre. Spolna čakra je vir ustvarjalnosti, srčna čakra pa predstavlja brezpogojno ljubezen. Če za nas predstavlja ljubezen odnos med moškim in žensko je to zelo ozko pojmovanje ljubezni. Širše gledano ugotovimo, da je univerzalna ljubezen v prvi vrsti brezpogojna ljubezen do sebe. Radi se imamo takšni kot smo z vsemi lastnostmi, ki jih imamo. In ko sami sebe brezpogojno sprejmemo, lahko sprejmemo tudi vsa ostala živa bitja.

Tantra je znanje o svobodi, je učenje o sebi, o brezpogojni ljubezni do sebe in vseh živih bitij, je povezava uma in telesa in prav tako povezava spolne in srčne čakre z močno namero. In manifestacija se zgodi. Zavedati se je treba procesa ustvarjanja in za to prevzeti polno odgovornost. Ko se nam zgodijo “dobre” stvari smo veseli, ko se zgodijo “slabe” smo jezni in iščemo krivca. Vendar smo vse ustvarili sami, zato moramo tudi prevzeti polno odgovornost. Sploh se pa zavedati, da ni dobrih in slabih stvari so samo izkušnje, ki nas pripeljejo do večjega zavedanja in modrosti.

Tantra v okviru znanja je znanost, veda o življenju, o univerzalnih zakonih življenja, o preseganju karme, o naravnih ciklih v življenju, je znanje, ki uči o Biti tukaj in zdaj, ter tudi Jaz sem, ki sem, Jaz sem. Vse to je Tantra in še mnogo več. Je univerzalno znanje, učenje o brezpogojni ljubezni. Ljubiti sebe! To pa je vrednota, ki se jo šele učim. In samo tisti, ki ljubi sebe brezpogojno, lahko tudi druge ljubi brezpogojno. Vsi imamo v svojih srcih ljubezen. Samo obuditi jo moramo in se naučiti sprejeti sebe brez pogojev. In šele takrat smo sposobni ljubiti vsa živa bitja, kajti ljubezen se začne pri sebi.

Aleksandra Jamnik

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1045

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin: Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 3. del

 

Zadnja možnost za uporabo vrtnic, ki jo bom opisala, je namenjena samozaščiti. Vrtnice imate lahko cel čas nameščene na zunanjih straneh svoje avre, tako da so s steblom zasidrane na površino Zemlje. S tem boste odvračali neželene vplive in si pomagali oblikovati svoje meje. Vrtnice bodo absorbirale tuje energije, ki plavajo naokrog, preden bodo te vstopile v vašo avro. Vrtnice, ki jih boste tako postavili, sicer ne bodo poskrbele za čisto vse energije, vam bodo pa v veliko pomoč.

Morda boste pred svojo avro želeli postaviti ogromno vrtnico, ki je zakoreninjena na površino Zemlje. Ali pa vam bo bližje postaviti pet vrtnic zunaj avre, eno pred seboj, eno za hrbtom, na vsaki strani telesa po eno in eno nad glavo (glej ilustracijo).

Izogibajte se vsaki težnji, da bi vrtnice uporabili zaradi občutkov paranoje. To ni orodje, ki bi ga uporabili takrat, ko imate občutek, da vas ˝nekdo˝ poskuša napasti ali vam kaj odvzeti, kdor koli ta ˝nekdo˝ je. Ta tehnika je preprosto le orodje, ki vam pomaga, da prevzamete odgovornost za svoje meje in svoje izbire. Še posebej je uporabna, če ste zelo občutljivi ali pa ste v preteklosti vsrkavali vase veliko tujih energij. 

Ko boste postavili vseh pet vrtnic izven svoje avre, boste morda ugotovili, da po navadi ne zaščitite svojega hrbta. Z drugimi besedami, zadnja stran vaše avre je lahko zelo razpršena ali pa se je manj zavedate kot preostalega dela avre. Ko si vzamete čas, da vizualizirate vrtnico in občutite prostor med svojim telesom in vrtnico, to naravno okrepi ta del vaše avre in naredi vaš hrbet manj dovzeten za napade ali celo energijske poškodbe.

Naslednji koraki vam bodo pomagali postaviti vrtnice, ki bodo ščitile vaše meje:

1.Ko zaprete oči, se prizemljite in ustrezno popravite avro, če je to potrebno.

2.Vizualizirajte vrtnico katere koli barve, ki vam daje dober občutek, in jo postavite tik pred svojo avro spredaj. Podrobno si jo oglejte.

3.Predstavljajte si, da ima vrtnica steblo, ki je zakoreninjena v zemljo. Nameravajte, da vrtnica ostane na tem mestu, dokler je zavestno ne razblinite.

4.Vizualizirajte še eno vrtnico tik izven svoje avre na levi strani.

5.Tudi tej dodajte steblo za prizemljitev in zopet nameravajte, da ostane nespremenjena, dokler je ne razblinite.

6.Sedaj postavite vrtnico s steblom v zemljo na desno stran, zunaj, tik zraven svoje avre. Zopet uporabite namero, da ostane nespremenjena.

7.Postavite še eno vrtnico tik izven svoje avre nad glavo. Zopet si predstavljajte, da je zakoreninjena, in nameravajte, da ostane tam, dokler je ne odstranite.

8.Nazadnje vizualizirajte vrtnico s steblom izven avre za svojim hrbtom. Če je treba, uporabite dihanje in namero, da ojačate in razširite svojo avro na oddaljenost 60–90 cm od telesa. Nameravajte, da vrtnica tam tudi ostane, dokler je namenoma ne odstranite.

9.Da okrepite moč svoje namere, sedaj razblinite vsako vrtnico skupaj s steblom, in sicer po vrsti, kakor ste jih ustvarjali. Nato ponovite korake dva do osem in postavite nove vrtnice na vseh pet mest. Včasih morate te korake ponoviti večkrat, da dobite močnejši občutek, da so vrtnice resnične. Če je treba, naredite to sedaj.

10.Ko zaključite, pustite vrtnice na svojih mestih do takrat, ko greste spat. Ko se pripravljate na spanje, poglejte, ali so še vedno videti sveže, ali so se zaprle, ali so uvele. Njihovo stanje bo dober kazalnik, koliko so za vas naredile. Ko boste zaključili s preverjanjem, stare vrtnice razblinite in nato postavite nove.

Ko začnete z izvajanjem tehnike postavljanja vrtnic okoli svoje avre, je priporočljivo, da razblinite stare vrtnice in postavite nove vsaj dvakrat na dan nekaj dni zapored. To počnite, dokler ne bodo vrtnice nekajkrat zapored nedotaknjene vsakič, ko jih boste preverjali. Sama sedaj zamenjam vrtnice okoli avre le enkrat ali dvakrat na teden, na začetku pa so bile po navadi polne tuje energije in sem jih morala menjati vsaj enkrat na dan. Raziskujte in preizkušajte, kaj vam osebno najbolj odgovarja oziroma kaj najbolj potrebujete.

Prevod: Mia Brunej

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1080

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 2. del

Vrtnice lahko uporabite tudi za čiščenje težavnih področij svojega življenja. V ta namen vam lahko podam praktičen primer iz mojega življenja, ki je povezan z  mojim strahom pred vodo. Celo življenje sem vodo hkrati ljubila in se je bala. Kot otrok sem oboževala čofotanje v bazenih, jezerih, rekah in tudi kopanje v banji, toda moja mama me je v svojih poskusih, da me obvaruje, nenehno opozarjala, da se lahko, če ne bom zelo previdna, utopim. Govorila je: »Če padeš, se lahko utopiš že v nekaj centimetrih vode. Zato bodi zelo previdna.« Prepričana sem, da sem to slišala več desetkrat, še preden sem dopolnila štiri leta. Ta stavek je, pospremljen z njenim prestrašenim dihanjem, če sem slučajno malo prehitro hodila po dvajset centimetrov globokem otroškem bazenu ali se v banji vstala, vnesel v moje telo nenaraven strah.

V svojih zgodnjih tridesetih sem se odločila, da se sama naučim plavati, saj sem bila preveč prestrašena, da bi v vodi komur koli zaupala. Počasi, korak za korakom, skupaj z mojim prestrašenim dihanjem, sem se naučila. Plavanje in celo skakanje v vodo v bazenih je postalo moja druga narava. Sčasoma pa sem se začela počutiti razmeroma varno tudi v večjih vodah.

Leta 1988 sem naletela na drug izziv. Med počitnikovanjem na karibskih otokih na otoku Isla Mujeres v Mehiki sem se odločila, da grem morje raziskovat z masko. Že takrat sem vedela, da se pod vodo ne bom mogla dolgo zadržati ali celo plavati, saj sem precej velika in zato težko ostajam pod gladino. Zato je bil moj načrt tak, da bom z masko na glavi preprosto plavala in lebdela na vodi, obrnjena na trebuh, saj bom tako lahko zaužila lepote koralnega grebena in živopisnih rib, ki tam prebivajo.

Na žalost sem, ko sem prvič dala masko na glavo in želela vaditi le v pol metra globoki vodi, takoj v popolni paniki začela hlastati za zrakom. Po več poskusih, ki so prinesli še slabše rezultate, sem sedla v vodo poražena in pripravljena odnehati. Nato mi drobcen glasek v meni reče: »Ne odnehaj. Saj imaš orodja, s katerimi si lahko pomagaš, uporabi jih. Poskusi s pihanjem vrtnic.« Čeprav z oklevanjem, sem se strinjala. Začela sem tako, da sem si na glavo dala masko, dihala skozi dihalo in medtem pihala vrtnice. Ko je to postalo enostavno, sem naredila naslednji korak. Še vedno z masko in dihalko na glavi sem potisnila obraz v vodo, šla na vse štiri in pihala vrtnice, dokler sem lahko, ne da bi čutila paniko. Nato sem si vzela malo oddiha. Potrebovala sem približno pet minut, da sem začutila olajšanje, in se nato napotila po grebenu. Ni se mi bilo treba ustaviti ali pihati vrtnic, bila sem približno 300 metrov od obale in se imela krasno. Tam sem ostala brez nadaljnjih težav ali najmanjšega strahu celo uro. Od takrat se mi pihanje vrtnic nikoli več ni zdelo samoumevno.

Ko boste nervozni ali čutili strah glede česa, pa naj bo to prvi zmenek ali učenje potapljanja, poskusite pihati vrtnice. To naredite takrat, ko boste neposredno v situaciji, idealno pa je, če strah še čutite. Če to ni mogoče, si situacijo prikličite kasneje in pihajte vrtnice.

Drugi način, kako se lahko lotite čiščenja različnih področij svojega življenja z uporabo vrtnic, je, da za vsako težavno področje ustvarite simbol ali sliko. Če na primer težko zaupate ljudem, tudi če veste, da so zaupanja vredni, si lahko za to nezaupanje predstavljate simbol ali sliko. Lahko si celo predstavljate besedo nezaupanje, napisano z velikimi odebeljenimi črkami, in uporabite to kot simbol.  Simbol, ki ga boste uporabili, vam bo v pomoč pri spuščanju podob, občutkov ali drugih zastalih energij, ki so povezane z vašim nezaupanjem. Lahko enostavno samo sedete, poženete energijo znotraj sebe in nepretrgoma pihate vrtnice z izbranim simbolom v notranjosti, dokler se te nehajo polniti z vašimi neuravnovešenimi energijami. To, da poženete energijo znotraj sebe, medtem ko pihate vrtnice, vam bo pomagalo sprostiti zastale energije, ki so v vaših čakrah in so povezane s področjem, ki ga čistite.

Naslednja vaja vas bo vodila skozi proces uporabe vrtnice za čiščenje določenega področja:

1.     Zaprite oči in se prizemljite ter po potrebi popravite avro, da je oddaljena približno 60-90 cm od vašega telesa na vsako stran.

2.     Nadse postavite zlato kozmično sonce in aktivirajte pretok zlate svetlobe po kanalih po svoji hrbtenici in rokah, kot je opisano v prejšnjem poglavju. Ko svetloba teče neprekinjeno, preklopite na avtomatiko.

3.     Potegnite energijo Zemlje skozi stopala in noge in dovolite, da se ta združi z zlato svetlobo, ki teče skozi vašo hrbtenico in ven skozi roke in glavo. Ko združena energija teče nežno in neprekinjeno, jo dajte na avtomatiko. Pustite, da kozmična in zemeljska energija tečeta cel čas, medtem ko izvajate proces čiščenja.

4.     Pomislite na nekaj, na čemer želite delati, kot je na primer grizenje nohtov ali nenadzorovano jedenje čokolade. Lahko je tudi odnos do nečesa ali določena čustvena naravnanost, kot na primer pomanjkanje samozavesti, obtoževanje, občutek žrtve, nezaupanje, sram ali strah pred pajki. Sedaj si za izbrano zamislite simbol.

5.     Izven svoje avre ustvarite vrtnico, katere koli barve, ki vam pride na misel, in vanjo postavite simbol.

6.     Globoko dihajte, da pomagate pri sproščanju energij, in medtem glejte vrtnico. Ko je ta polna energije, ki je povezana z vašo težavo in ki ste jo sprostili vanjo, vrtnico razblinite.

7.     Nadaljujte s pihanjem vrtnic z izbranim simbolom v njih – ustvarjajte jih in razblinjajte izven svoje avre, vse dokler zadnja vrtnica, ki jo vizualizirate, ne ostane nespremenjena vsaj 10 sekund. Nato razblinite še to.

8.     Sedaj lahko nadaljujete s poganjanjem toka energije in meditirate ali pa odprete oči in zaključite – kar vam je ljubše.

Prevod: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 1052

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami

Vizualizacija in jasnovidno čiščenje z uporabo eteričnih slik vrtnic se je uporabljalo že pred več stoletji. Moji spomini na preteklo življenje, v katerem sem bila svečenica in bela mojstrica, razkrivajo, da je bila uporaba vrtnic v duhovnih praksah prisotna že v 12. stoletju. Povsem verjetno je, da je uporaba čiščenja z vrtnicami še starejša. Vrtnica, kot simbol zdravljenja, je zelo učinkovito in uporabno orodje za čiščenje tako samega sebe kot za delo z drugimi.

Kakor so lotos že od nekdaj uporabljali kot simbol razsvetljenja, so vrtnico uporabljali kot simbol čistosti duhovnega bistva. To pomeni, da imajo vrtnice sposobnost iz vašega energijskega polja odstraniti energije, ki so nenaravne in tuje vašemu bistvu. Če na primer čutite preobremenjenost v svoji srčni čakri in predvidevate, da so to neuravnovešene energije druge osebe, ki ste jih prevzeli nase, lahko začnete sproščati to energijo z uporabo vrtnice. Preprosto postavite simbol velike, polno razcvetele vrtnice v svojo srčno čakro s podobo določene osebe v njej in dovolite vrtnici, da se napolni s to tujo energijo. Nato vrtnico odstranite iz svoje srčne čakre. Odpošljite jo iz svoje avre ali celo iz stavbe, v kateri ste, in vizualizirajte, kako se raztaplja, uparja ali preproste izgine, 'puf'. Energija druge osebe se bo raztopila skupaj z vrtnico. Ko vrtnica izgine, se tuja energija, ki je bila v vaši srčni čakri, nevtralizira in vrne nazaj k osebi, ki ji pripada. Ta tehnika se imenuje 'pihanje vrtnic'. Prosim, zapomnite si, da je zelo pomembno, da vedno odpošljete vrtnico iz svojega avričnega polja. Če jo boste raztopili v svoji avri, se bo energija sicer nevtralizirala, vendar boste imeli energijo druge osebe še vedno v svoji avri.

Z drugimi besedami, če v svojo srčno čakro sprejmete strah druge osebe, ga nato odstranite z vrtnico in pošljete nazaj, ta oseba ne bo dobila nazaj strahu, ampak nevtralizirano čustveno energijo. Od te osebe je odvisno, kaj bo potem s to energijo naredila. Lahko jo bo zopet preobrazila v strah ali pa jo uporabila na kak drug način. Tako se osvobodite energije na tako nežen način, da s tem ne pritegnete več nadaljnje karme s to osebo.

Nekatere duhovne poti učijo tehnike, s katerimi obdamo energijo ali drugo osebo, ki nam pošilja vsiljive energije, z ogledali, z namenom, da ta odsevajo pošiljatelju, kar nam je poslal, desetkrat močneje. Drugi vas bodo morda učili, da oblikujete energijo v trdno kroglo in jo vsiljivcu odpošljete nazaj. Tovrstne prakse vas samo vlečejo v nadaljnje bojevanje in ustvarjajo karmo. Vse tehnike, s katerimi lahko škodite drugim, ustvarjajo med vami karmične vezi. Obstaja tudi velika možnost, da boste morali nase prevzeti večji del odgovornosti kot nasprotna oseba, saj boste odposlali nazaj še več škodljive energije, kot je je bilo poslano vam, namesto da bi se preprosto samo zaščitili.

Vaša odgovornost je, da si ne dovolite, da se drugi znašajo nad vami ali da postanete žrtev. Torej, če imate težave s postavljanjem zdravih meja, se morate naučiti postaviti jih, namesto da dovoljujete drugim, da se nad vami znašajo, vi pa jih nato poskušate za to kaznovati. To seveda ne razrešuje druge osebe odgovornosti, da se nauči ne škodovati drugim. Vsi smo odgovorni za svoj vpliv na druge. To je del bivanja na planetu, za katerega smo se vsi strinjali, da ga bomo soustvarjali. Vsak je odgovoren, da se umakne od škodljivih energij, ne da bi v zameno škodoval drugemu, vedno ko je to mogoče. Uporaba vrtnic je zelo učinkovito orodje, da na ta način prevzamete odgovornost zase.

Sledi prva tehnika z uporabo vrtnic:

1.     Zaprite oči in se privzemljite.

2.     Preverite svojo avro in jo oblikujte tako, da se razteza 60–90 cm na vsako stran telesa.

3.     Preverite barve, s katerimi ste zaščitili avro, in jih po potrebi osvežite.

4.     Vizualizirajte v svoji avri vrtnico v polnem razcvetu, katere koli barve, in sicer pred očmi. Vztrajajte, dokler se vam ne bo zdela resnična. Opazujte oziroma predstavljajte si jo, kolikor natančno le lahko.

5.     Nato postavite vrtnico ven iz avre in jo razblinite.

6.     Sedaj ustvarite vrtnico v središču glave. Nameravajte, da vsrka tuje energije, ki bi utegnile biti tam. Vizijo vrtnice vzdržujte v glavi približno 30 sekund.

7.     Potegnite vrtnico iz glave in nato iz avre ter jo razblinite.

8.     Nato pred seboj ustvarite vrtnico, ki je izven avre.

9.     Pomislite na koga v svojem življenju, s komer ste pred kratkim imeli nesporazum ali slabe občutke. V vrtnici vizualizirajte obraz te osebe in prosite vrtnico, da odstrani vse negativne misli, ki jih imate o tej osebi, ali energijo te osebe, ki je v vas.

10.  Glejte vrtnico neprekinjeno naslednjih 30 sekund. Morda boste opazili, da se zapira, kakor se nekatere rože zapirajo ob mraku. To je znak, da vrtnica nekaj vsrkava.

11.  Premaknite vrtnico iz hiše, jo dvignite nad njo ter jo razblinite.

12.  Če se je vrtnica popolnoma zaprla, pomeni, da je odstranila veliko energije od ali o izbrani osebi, zato ustvarite novo vrtnico izven svoje avre in v njej zopet vizualizirajte isto osebo. Opazujte vrtnico, dokler se ta zopet ne zapre oziroma se ne preneha zapirati, ko je delno zapolnjena z energijo te osebe ali vašimi negativnimi mislimi o njej.

13.  Še enkrat odpošljite vrtnico iz hiše in jo razblinite.

14.  Po želji! Če se je zadnja vrtnica popolnoma zaprla, boste morda želeli nadaljevati s procesom vizualiziranja in razblinjanja vrtnic s podobo te osebe, dokler ne bo vrtnica ostala nespremenjena približno 10 sekund. To pomeni, da ste odstranili vse, kar je bilo v tem trenutku možno v zvezi s to osebo.

15.  Odprite oči in nadaljujte z branjem o ostalih načinih uporabe vrtnic, če želite.

 

Prevedla: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 1164

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Tisti, ki se odloči, da bo pričel z delom na sebi, gre skozi določene faze oziroma obdobja. V zadnjih devetih letih izvajanja delavnic in individualnih terapij, sem se srečala z mnogimi iskalci zavesti in prav vsak od njih je šel skozi podobne izkušnje. Nekateri so in še vedno vztrajajo, ostali so ubrali druge poti. Prepričana pa sem, da vsak, ko enkrat začuti energijo in svetlobo znotraj sebe, tega nikdar ne pozabi. Pa četudi je bilo to samo enkrat.

 

1.FAZA - ZAČETKI

Znotraj sebe začutimo hrepenenje po nečem nedoločenem. Poizkusili smo se napolniti na sto in en način, a nič od tega nas trajno ne zadovolji. V želji po odgovorih začnemo raziskovati, ko nekaj pritegne našo pozornost. Bodisi doživimo deja-vu, sanjamo napotke ali srečamo starega znanca, ki nam priporoči dobro knjigo ali delavnico.

Obiščemo delavnico in doživimo povečan pretok energije ter širjenje ujetega obzorja. V dar dobimo odlično počutje, voljo, uresničenje dolgonameravane želje, ipd.  Če smo se prej vozili po makadamu, smo zdaj že na regionalni cesti, kjer je vedno več smerokazov in navodil kako nadaljevati svojo pot.

2. FAZA - ISKANJE UČITELJA

Nato se čez nekaj časa znajdemo na točki, ko se je potrebno odločiti ali bomo s potjo nadaljevali naprej. Ugotovimo namreč, da delo na sebi ni krožek, ki se ga udeležiš 1 x tedensko, ampak je predano raziskovanje sebe, kjer instantna in draga razsvetljenja ne pridejo v poštev.

Na svetu obstaja mnogo poklicev, za katere potrebujemo leta, da se izučimo. Zato potrebujemo tudi pri duhovnem prebujenju nekoga, ki je pred nami to že izkusil in ve o čem govori. Pravi duhovni učitelj ni tisti, ki išče pripradnike, da ga bodo malikovali, ampak je tak, ki vas bo znal tudi brcniti v »ta zadnjo«, da se boste premaknili. Ker je taka oseba ob nas takrat, ko jo najbolj potrebujemo in nam pomaga obuditi našo iskro, je logično, da do njega (ali nje) gojimo posebno hvaležnost. Vendar še tako razsvetljeni Mojster ne more namesto nas narediti potrebnih korakov za spremembo, zato je prva stvar, ko se lotite »duhovnosti«, da čimprej prevzamete odgovornost za svoje življenje.

3.FAZA -TERAPIJE SVETLOBE

Sedaj ste se odločili za spremembo. Že zaradi odločitve si boste povišali delček svoje energije, da jo boste lahko usmerili v nove stvari. Dobili boste podporo vesolja, v kolikor pa boste  redno obiskovali delavnice ali terapije, pa se boste kmalu počutili kot prerojeni. Desetkratno si boste dvignili svojo energijo, kar bo vplivalo na vse, kar delate in ste. Lažje se boste soočali z izzivi, več boste lahko postorili, obenem pa boste imeli lep občutek, da končno delate nekaj zase.

4, FAZA - UPORI

Delo na sebi kot ga smatram in preizkušam zadnjih 15 let, je polno vzponov in padcev. Ko se ego lomi na vseh nivojih in izgublja svojo moč, uporablja vsemogoče načine, da bi nas spravil z začrtane poti. Začne nam nesramno prišepetovati, da to ni za nas, danes smo utrujeni, jutri imamo polno opravkov, spet tretji dan so se najavili obiski. Na paleti ima tisoč in en izgovor zakaj nimamo časa za delo na sebi. Z voljo in sedaj vedenjem, da deluje vedno po istem kopitu, ga lahko končno premagamo. Vsaka dobljena bitka nam da še več zagona in napredek bo viden na vseh področjih.

5. FAZA - SOOČANJE

Ko pomislite na meditacijo se zagotovo ujamete v sliko, kjer mirna  osebo v zenu, zbrano meditira nekje ob morju. To iluzijo spustite čimprej, saj človek, ko ozavešča sebe, doživlja od izbruhov jeze, do trme, žalosti, zoprnije ali pa smo kot top, ki strelja brez konca. Šele potem, ko si priznamo te občutke in se z njimi soočimo ter jih izrazimo,  se lahko le-ti transformirajo (izražamo jih v okolju, kjer smo varni oziroma z ljudmi, ki delajo enako). Na koncu se usedemo ali uležemo v zen in doživimo drugo plat medalje. Val energije svetlobe nas popolnoma zajame in končno doživimo tisto, na kar smo že davno tega pozabili. Začutimo svežino, svetlobo in zaupanje, da zmoremo in da je ta pot še kako prava.

6.FAZA - VZTRAJNOST IN DISCIPLINA

Za vse naše stvari, katere želimo uresničiti, potrebujemo močno voljo in vztrajnost. Maratonec, ki želi odteči 20 kilometrov, verjetno ne sedi vsak dan na kavču in se obilno prenajeda, medtem, ko na televiziji spremlja kako drugi tečejo in se rekreirajo. Profesionalni športniki redno vadijo, tečejo, pazijo na prehrano in se tudi mentalno pripravljajo na svoj izziv. Enako je pri meditaciji. Iskalec zavesti 24 ur na dan budno spremlja, kaj se v njem in z njim dogaja. Vsak dan je  drugačen in izzivi so različni. V kolikor premore disciplino, je rešil že polovico vsega. Pri širjenju svojih mej vztraja toliko časa, dokler jeziček na tehtnici ne prevaga v njegovo dobro in takrat doživi spremembo. Morda bo to nekaj čisto majhnega, a tudi to je treba ceniti in spoštovati. Mozaik zavesti sestavljamo po koščkih, na začetku širše slike sicer ne vidimo, a ko si pogledamo končni izdelek, bomo  prijetno presenečeni.

ZDAJ VAM NE BO VEČ DOLGČAS

Delo na sebi je način življenja. Vanj vložimo celega sebe in se nenehno trudimo k izboljšavam. Živi pa smo takrat, ko smo v stiku s svojimi občutki. Namesto prikrivanja, zatiskanja oči in iskanja načinov kako utišati svoje čustveno telo, rajši sprejmite vihar, ki se odvija in se zavejte darila, ki ga prinaša. Načini bodo sami prišli do vas, zato odprite oči in poslušajte srce, kajti vsi odgovori so že v nas.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1142

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Meditacija je metoda, s katero povežemo svoje fizično, čustveno, mentalno in energijsko telo ter pridemo v stik s svojim bistvom. Meditacija je sproščanje, vendar do tega pride šele, ko najprej podoživimo svoj notranji čustveni pekel in ga predamo v transformacijo. Ker pa to ni tako enostavno, kot se morda sliši, so naše meditacije pogosto površinske in plitke – umirjanje in mentalno sproščanje, ne da bi se resnično dokopali do vzrokov svojih težav in izruvali njihove korenine.

Z roko v roki z meditacijo gredo dinamične energijske tehnike. Če naša energija, naše čustveno telo ni prebujeno, nimamo občutka, da smo polni napetosti oziroma da bi sploh morali kaj spremeniti pri sebi. Dinamične gibalno-dihalne tehnike v nas prebudijo vse tisto, kar smo v življenju potlačili, prebudijo celični spomin vseh napak, ko smo delovali proti sebi, proti svetlobi, proti drug drugemu. Ker podzavestno čutimo pritisk te potlačene energije, se v nas v trenutku, ko želimo odpreti vrata čustvenih globin, prebudi upor, zanikanje. Postane nas strah, kaj vse bi utegnilo privreti na plan. To je reakcija naše notranje teme – upor in zanikanje, neke vrste amnezija. Kar naenkrat nas um prepričuje, da smo ok, da je vse v najlepšem redu, saj ni tako hudo ipd. Ta upor lahko premagamo tako, da okrepimo svojo odločitev in na svojo stran potegnemo tudi um, da nam pri tem pomaga. Če te odločitve ni, potem se ne bo zgodilo »nič«. Dokler se »nič« ne zgodi, se v resnici nismo zares odločili. Zato je v takih primerih lažje imeti ob sebi pomočnika, nekoga, ki nas vodi skozi celoten proces in tudi ve, kako premagati zvitega lisjaka – notranjega upornika.

V skladu s svojo odločitvijo izberemo tudi meditacijo. Torej, če nimamo želje po raziskovanju globin, se bomo zadovoljili s t. i. pasivno meditacijo. Pasivna meditacija je v tem primeru oblika sproščanja, jadranje na površju, prepričevanje uma, da je vse v najlepšem redu, afirmiranje pozitivnih misli, molitve za uslišanje naših prošenj … Enim to zadostuje. Kratkoročno lahko v določenih primerih tudi pomaga. Če pa izberemo aktivno meditacijo, to pomeni, da se bomo v proces aktivno vključili – mentalno in čustveno – ter se s periferije občutkov in energije spustili v globino lastne podzavesti. Na površje bo priplavalo vse tisto, česar se bojimo, sramujemo, tisto, kar smo skrili pred sabo in svetom. Če smo dovolj močni za tak čustveni sunek, potem ga bomo tudi uspeli transformirati. Lahko v trenutku, če ne pa večkrat po malem, košček za koščkom, plast za plastjo, dokler ne bo bolečina enostavno izpuhtela, mi pa se bomo vsemu temu od srca nasmejali, olajšani za en tovor.

Tak proces ima dolgoročne učinke, saj se spuščamo do korenin svojih težav in lahko te tudi dokončno izruvamo – pridemo do energije in zavesti o tem, zakaj se je nekaj zgodilo, ter dobimo vpogled v vzrok in rešitev. Do sprostitve, predaje in transformacije energije pride, ko sebe ne vidimo več ne v vlogi žrtve ne v nadvladi. Šele v tem stanju dobijo pozitivne afirmacije pravo moč, saj smo v avri naredili prostor za njihovo energijo.

In zakaj bi to počeli, zakaj bi prebujali speče okostnjake in stare bolečine, zakaj ne bi raje afirmirali pozitivne misli? Zato, da odvržemo bremena preteklosti in energijo, ki hrani te spomine v globinah, porabimo za kreiranje novega, za spremembe, za premike v življenju, za stvari, ki si jih v življenju želimo početi. Več bolečine, ko je v nas, več energije je potrebno, da te bolečine drži skrite v globinah. Leta pa tečejo, mi pa imamo vse manj energije tukaj in zdaj, da bi lahko kaj premaknili v svojem življenju. Tako niso drugi krivi, da smo nesrečni, da smo bolni, da nam nekaj ne gre, temveč nas na mestu ujete drži lastna energija, otežena z bolečino, ki v naše življenje privablja še več bolečine.

Ena sama meditacija naših težav ne more rešiti dokončno, tudi dve ali tri ne. To je proces, v katerem se učimo delovanja, ki je skladno z našo notranjo bitjo, biti energijsko samostojni, duhovne discipline, vztrajnosti in zaupanja. To je doživljenjsko delo, pot, ki jo moramo prehoditi »sami«. Kljub pestremu notranjemu čustvenemu – energijskemu dogajanju pa moramo ohraniti treznost in se naučiti sobivati z vsemi ljudmi okoli sebe, ne da bi ponavljali starih napak, ter ohraniti modrost pridobljeno iz izkušenj, ki so nam bile dane, da bi našli stik s samim seboj, s svojim resničnim jazom.

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 1183

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

S poganjanjem lastne energije, tako da smo nenehno v delovanju, kreiranju – »iz sebe«, v skladu s svetlobo, dosežemo preboj v samostojnosti v pravem pomenu besede in osvoboditev lastne kreativne sile. Ta energija mora biti prosta vseh strahov, navezav in vzorcev, kot so ne smem, ne znam, ne da se, ne bo mi uspelo ipd., in vse tuje energije, zaradi katere ne živimo svojega »originala«, temveč smo »kopije« nekoga, nečesa ... Da bi resnično lahko delovali z lastno energijo, moramo najprej vrniti tujo. Kaj pa to pomeni?

 Vrniti tujo energijo pomeni, da moramo najprej ugotoviti, kdo sploh smo. To je proces, ki zahteva vztrajno delo na sebi, raziskovanje čustvenih globin – podzavesti. Tam so shranjeni vsi naši spomini iz bližnje in daljne preteklosti in vanje je ujeta naša energija. Tja smo jo spravili, ker je v danem trenutku nismo bili sposobni takoj obdelati. Obdelati energijo pomeni, da svojim čustvenim reakcijam, kot so strah, jeza, žalost, užaljenost, vzvišenost idr. – odzivom na določena dejanja in stanja – odvzamemo čustveni naboj, jih nevtraliziramo. Naredimo spravo s seboj in drugimi, sprejmemo lekcijo, ker smo dojeli vse okoliščine njenega nastanka in sprejeli odgovornost za svoj del vpletenosti.

Te neobdelane energije je v naši podzavesti kar precej. To je stara zaloga, ki nas bremeni v vsem, kar počnemo ali pa bi želeli početi tukaj in zdaj. Je speči kapital, ki čaka na pogon. Več energije ko uspemo osvoboditi iz podzavesti, več moči imamo tukaj in zdaj, da presežemo rutino vsakdana in postanemo kreativni v življenju.

V tem procesu pometanja lastnega podstrešja naletimo na »zanimive« stvari, predvsem na čustvene bolečine, ki jih vsi radi čim bolj globoko potisnemo vase. Med drugim pridemo tudi do zavesti o tuji energiji, ki smo si jo nekoč prilastili – nevede, predvsem zaradi želje po moči, biti glavni, biti najboljši, najlepši, imeti tisto, kar ima nekdo drug itd. Vse to je posledica neznanja, ne-zavesti o tem, kdo smo v resnici, ker smo iz življenja v življenje izgubljali lastno integriteto. Verjeli smo lažem, iluzijam in izgubili svoj pristni jaz sem. Naučili smo se posnemati dejanja drugih, ker nekako smo vendarle morali preživeti. Žal, na tak način vedno bolj stran od sebe, v odvisnostih od drug drugega. Postali smo kopije, ponavljajoč naučeno, tradicije, brez vedenja, da živimo zgolj drobec svojega potenciala.

A vse to, kar smo doživeli v svojih življenjih, se je »moralo« zgoditi, vse izkušnje so naše lekcije, prek katerih lahko spoznamo sami sebe – če oziroma ko začnemo odstirati iluzije iz svojega energijskega sistema.

Kaj deluje tuja energija v nas? Zaradi tuje energije ne moremo izraziti samega sebe, tega, kdo smo v resnici. Vsaj ne v vsej svoji polnosti. Poleg tega s tujo energijo težje delujemo pristno, saj ta energija ni v skladu z nami, zato imajo naša dejanja velikokrat podton nasilja, brezsrčnosti, robotizma, rutine, ki pogosto vodijo v neuspeh, vedno enake napake, razočaranja, nezadovoljstvo. Nekaj manjka, mi pa ne vemo, kaj to je, zato smo postali mojstri prikrivanja in maskiranja. Kljub morebitnemu uspehu pri delu. Ti t. i. podtoni so lahko zelo skriti. Seveda smo lahko tudi srečni, veseli, ustvarjalni, uspešni v poklicu, a vseeno to ni to. Izmojstriti se v določeni veščini, stroki ni tako težko, biti mojster v svojem izvornem jazu pa je nekaj popolnoma drugega. Pot do te vrste izmojstritve vodi skozi tunele ozaveščanja vsakega koščka energije, ki je ga je treba prečistiti vseh virusov, tujkov, da lahko naša originalna energija zadiha, zaživi. Več energije, ko prečistimo in ozavestimo, vrnemo, bolj smo v stiku s samim seboj. In šele takrat nam življenje odstre pot, ki nam je bila v resnici namenjena – poslanstvo, ki naj bi ga živeli. Ko vrnemo tujo energijo, dobimo tudi svojo nazaj. In ker smo v ta proces vložili ogromno truda, postajamo vse bolj odgovorni do lastne energije, ki je ne želimo več izgubljati.

Odlična tehnika, s katero lahko posegamo v čas in prostor ter potegnemo nazaj oziroma zberemo svojo energijo in vrnemo tujo, je rekapitulacija. Gre za dihalno tehniko podoživljanja vseh dogodkov, lepih in manj lepih, kjer je ujeta naša energija. Če si želimo delovati s polno močjo in zavestjo, je treba zbrati vso. To zahteva čas in potrpežljivost. Več energije, ko si povrnemo, bolj postajamo spet celi, resnično mi. Tako se vse bolj spoznavamo, odkrivamo čuda stvari o sebi, tako o svojih vrlinah, sposobnostih kot tudi šibkostih, ki pa smo jih sedaj sposobni preobraziti v vrline.

Delo na sebi odstira iluzije, da se nekaj ne da, da nekaj ne moremo, da nekaj ni za nas. Vendar se moramo v eni točki odločiti, ali si želimo premagati nemogoče in preobrniti kolo usode v smer, ki si jo želimo, ali pa bomo to raje pustili za kdaj drugič ali poiskali kakšno drugo možnost, poti je namreč več … A nič se ne zgodi čez noč, če ni pred tem vloženega precej truda in vztrajnosti ter jasne odločitve, da si »to« želimo. Da se stvari vedno ne uresničijo takoj, pa je zato, ker si določenega stanja ali navade tudi nismo ustvarili od danes na jutri, temveč smo jih utrjevali leta in leta, življenja in življenja. Spremembe se tako ne morejo zgoditi kar za utrip očesa. Potem se resnično ne bi ničesar naučili. Želim biti kopija ali original? To je tu vprašanje.

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 1337

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Nekateri ljudje sanjajo vsako noč, drugi skoraj nikoli. Nekateri svoje sanje tudi pišejo, drugi se jih spomnijo, ko jih nekaj asociira nanje. S pomočjo sanj čistimo svojo podzavest, zbujamo občutke ali celo odkrivamo prejšnja življenja. Večinoma sanjamo v simbolih, zato je potem razlaga sanj malce otežena. Sama spremljam svoje sanje že lep čas in sem jih nekako razdelila na 4 vrste: sporočilne, preroške, zdravilne in kaotične. Obstaja pa tudi zavestno sanjanje, za katero je potrebno veliko energije in prakse (več o tem si lahko preberete v knjigi Umetnost sanjanja, Carlosa Castanede).

 

Pred spanjem si vsak večer dam določeno namero. Lahko je to, da se dobro spočijem, ali da dobim uvid v težavo, ki me pesti čez dan in ne vem kako se je lotit. Vprašam se tudi kakšno je moje dejansko stanje, kajti navzven lahko izgleda , da je vse v redu, pa potem preko sanj izvem, da nisem ravno pri sebi. Včasih kakšne sanje razberem še isti dan, spet za druge lahko potrebujem več mesecev ali celo let. Velikokrat se ne morem načuditi kakšna močna sporočila mi nosijo in kako uporabna so v vsakodnevnem življenju.

Sporočilne sanje

Te nam sporočajo kaj se dejansko dogaja z nami ali drugimi ljudmi, ko smo v interakciji z njimi. Lahko da ne ugotovimo takoj, kaj nam želijo povedat, zato je dobro, da se jih nekomu pove. Ko jih govorimo naglas, z namero, da želimo izvedeti, kaj nam sporočajo, lahko zase dobimo pomemben uvid.

Sama večkrat sanjam svojega očeta. On je sicer pokojni že 13 let. Nekaj časa nazaj sem sestavila, da so vse sanje v zvezi z njim bile ogledalo mojega janga oz. moške energije v meni. Pokazale so mi tudi kako hrepenim po očetovem varnem objemu in nežnosti, kot tudi moj odnos do njega (oz. teh energij). V praksi sem se lotila tega dela sebe in ugotovila, da imam iz otroštva velik manjko očeta (sem otrok ločenih staršev), kar se mi v življenju kaže kot nezaupanje sami sebi. Nezavedno ves čas potem iščem potrditev moškega, če je nekaj za kar se odločim, sploh prav. In tako vsakič, ko se odvežem od očeta in pobiram energijo nazaj ter ozaveščam svoje nepravo delovanje do moških, čutim v sebi, da sem bolj stabilna in v zaupanju.

Preroške sanje

Eno noč sanjam kolega kako mi govori, da je nezadovoljen s trenutno partnerko, da ima dovolj vsega in da ne ve kaj naredit. Verjeli ali ne, zjutraj dobim klic od njega in vnaprej sem že vedela kaj bo, saj sem sanjala točen potek pogovora, kot je bil potem tisto dopoldne v živo.

Spet drugič sem sanjala, da je hčeri od prijateljice nekdo v družini umrl. In res je kmalu zatem izgubila teto.

Zdravilne sanje

Te pridejo v različnih niansah. Včasih sanjam, da zdravim druge, pa potem ugotovim, da imam s to osebo podobne blokade in obenem zdravim sebe. Drugič me zdravi nekdo drug ali pa mi pove/pokaže v simbolih kaj je potrebno zdravljenja, tako da lahko potem v budnem stanju usmerim energijo na tisti predel. Enkrat pa sem se celo noč kopala v svetlobi. Z zaprtimi očmi je bila cela soba svetla in naslednji dan sem se počutila kot prerojena.

Kaotične sanje

Včasih pa sanjam čisti kaos, katerega nikakor ne morem povezati. Takrat se ne ukvarjam dosti s tem, kaj mi sporočajo, kajti čutim, da se je ta kaos moral nekako izrazit skozi mojo podzavest, da lahko kasneje dobim uvide za tisto, kar nameravam.

 

Zjutraj ko se zbudim, je moje počutje precej odvisno od sanj, ki jih sanjam. Zato grem najprej delat kakšne energijske tehnike, da se sestavim in prediham občutke, ki so se mi ob tem zbudili. Večkrat je tako, da sanjam samo energijo nekega občutka, katerega potem podoživljam čez dan ali celo cel teden. Ob tem se mi kot mozaik sestavljajo delčki mene in tako vsebolj vem kdo sem in kam grem.

Poskusite tudi vi razvrstiti svoje sanje, opazujte in videli boste kaj vse vam imajo za povedati. Zvečer predno zaspite, si dajte namero ali za odgovor, stanje ali uvid v določeno situacijo in prejeli boste kar potrebujete. Predvsem pa spustite vsa pričakovanja in vedite, da je tudi sanjski svet del vašega življenja in je lahko zelo resničen, če ga obravnavate drugače.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1275

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Otroci se srečujejo s pisano in barvito paleto čustev, s katerimi pa se morajo šele naučiti upravljati- jih prepoznati, poimenovati ter jih izraziti, predelati na ustrezen način. Pri tem je pomembna vloga nas, odraslih, da jih naučimo, usposobimo kako se na ustrezen način soočiti z občutki. Če sami nimamo težav z odkritim izražanjem čustev, jih ne vrednotimo na dobra in slaba čustva, potem to prenašamo tudi na otroka, ki bo lažje sprejel in izrazil tako jezo in žalost kot tudi veselje; če pa smo nagnjeni k tlačenju in zanikanju določenih čustev, bo tudi otrok prejel sporočilo, da so določena čustva slaba, neustrezna in jih bo začel skrivati pred sabo in okolico. Otrok, ki ni sprejet in razumljen v svojem čustvovanju,  ima občutek, da nas njegova čustva obremenjujejo in se bo zaprl v svoje notranje doživljanje in čustveni svet v  prepričanju, da takšen kot je, ni dober.

Pogosto se zgodi, da nas otrokovo intenzivno in neposredno izražanje čustev resnično lahko pretrese, prebudi v nas določene intenzivne občutke ter nam predstavlja breme; vzemimo to kot sporočilo, da tudi sami v sebi nosimo še nekaj čustvene prtljage, ki jo bo potrebo raztovoriti, da bomo lažje zadihali.

Nekaj predlogov, kako odrasli lahko pomagamo otroku pri sproščanju občutkov:

Pogovor: otrok se mora šele naučiti ločiti med posameznimi čustvi in občutki, s pogovorom mu pomagamo, da prepozna posamezno čustvo in ga zna ubesediti, da poveže vzrok s posledico- zgodilo se je to, sedaj se počutim tako...

Risanje/slikanje: otroku lahko predlagamo, da nariše, naslika..., kako se počuti, ga spodbujamo, da pove, katere barva se mu zdi vesela, katera žalostna, katera topla, katera hladna, katera mu je všeč...

Vaja »Odbijanje balonov«: vaja za sproščanje jeze, frustracije- otrok si predstavlja, da je v zraku polno napihnjenih balonov,  ki  letijo k njemu. Poskuša jih odbiti z rokami in nogami, bolj kot jih odbija, več jih je, zato jih mora odbijati vedno hitreje. Pri tem stiska pesti in boksa okoli sebe, brca z nogami in dviga noge čim višje... Odlična vaja tudi za odrasle J

 

Tia Ambrožič, Petra Pavlin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1317

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Beseda 'depresiven' je postala precej vsakdanja beseda, zato jo pogosto zmotno uporabljamo. Pogosto slišimo koga reči, npr:

"Danes imam čisto depresiven dan."

"Padla sem izpit, zato sem depresivna."

"Že dva dneva sem totalno depresiven, ker me je punca pustila."

Čeprav nekdo v takih primerih morda pravi, da se počuti 'depresivno', v resnici ne gre za dejansko klinično depresijo, pač pa za povsem naraven odziv na neprijetne in težje situacije. Verjetno gre v resnici za žalost ali pa le za trenutno pomanjkanje motivacije.

Če pa občutki intenzivne žalosti vztrajajo več tednov ali celo dlje ter vključujejo tudi čustva nemoči, pasivnosti, brezupa in nevrednosti, lahko pomeni, da gre za depresijo. Klinična depresija je duševna motnja, ki vključuje spremembe v mišljenju, čustvovanju, vedenju in zajema tudi telesne simptome.

 

Poglejmo si pogoste vsakodnevne znake depresije:

- izguba interesa za skoraj vse vsakodnevne aktivnosti

- občutki krivde, tesnobe, nemira

- črnogledost

- pomanjkanje motivacije

- občutki praznine

- negativne misli o sebi in o svetu okoli sebe

- misli o samomoru

- slabša koncentracija in pomanjkljiv spomin

- neodločnost

- utrujenost oziroma pomanjkanje energije

- nespečnost ali izrazito podaljšan čas spanja

- izguba ali pridobitev telesne teže oz. sprememba apetita


Marsikdo verjame, da je depresija v resnici le bolj intenzivna žalost. A to ne drži! Če bi radi spoznali 6 razlik med depresijo in žalostjo vas vabim, da si preberete še članek: Depresija ali žalost? 6 znakov, s katerimi prepoznamo razliko.

Pomembno je torej, da znamo prepoznati, kdaj se je nekdo le nerodno izrazil in kdaj je nekdo resnično v stiski in potrebuje našo ali pa strokovno pomoč.


Nadaljuj branje
Ogledi: 1405

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

V soboto sva s partnerjem (ki je tudi član naše skupine) imela intervju za Radio Trst. Govorila sva o tem na kakšen način je duhovnost vpeta v najini življenji.  V nekem trenutku sem začutila kako bi želela povedati vse, a je en intervju veliko premalo, da bi lahko prenesla izkušnje in doživetja z duhovne poti. Je to  novo gibanje-»new age« ali dobro organizirana sekta? Ali se za vsem skrivajo globlje resnice in pomeni ali je to le muha enodnevnica, ki polni žepe samooklicanim zdravilcem?

Zame je duhovnost celota bivanja, prežeta z osebno namero duše, ki si je izbrala to življenje. V kolikor naše telo, ne bi bilo prežeto z duhom, bi bili samo roboti, ki vestno izpoljnjujejo ukaze gospodarjev, ki so jih ustvarili. Duhovnost ni hobi ali plavanje med oblaki, ampak je prizemljeno bivanje v tem telesu, kjer se preko premikanja energij znotraj nas dogajajo neverjetni procesi. Ko si priznamo, da smo tudi duhovna bitja, se vžge notranja iskra, ki prebudi energijo v nas in nam pomaga razumeti »zakaj« in »kako«. Intenzivnost občutenja svoje biti je takrat lahko zelo močna in za marsikoga strah vzbujajoča izkušnja, ki odklene naša vrata in omogoči drugačen pogled.

Moja prva izkušnja čutenja energije v meni je bila posebna. Imela sem 20 let, ko sem »naključno« pristala na svoj prvi rebirthing. Skozi proces me je vodila mamina prijateljica, z začetnimi skromnimi navodili, naj se samo ovijam v belo svetlobo. V telesu me je cel čas mravljinčilo, jokala sem skoraj ves čas in doživljala stanja, ki jih težko opišem. Na koncu sem potrebovala skoraj tri četrt ure, da sem prišla k sebi. Po tem dogodku, sem še bolj vztrajno iskala odgovore in kmalu našla tako učitelja kot tudi skupino istomislečih ljudi. Danes z njimi rastem, se učim in sodelujem pri različnih projektih, ki so postali del mojega življenja.

Ko delam na sebi,  dostikrat občutim zares božanske občutke in moč, da bi lahko premikala gore. Spet drugič sem v procesu in naletim na nešteto ovir znotraj sebe, ki niso vidne prostemu očesu, a vseeno vztrajno delujejo iz ozadja. Večkrat sem hvaležna za tehnike, s katerimi premagujem ovire in ozaveščam tisto, kar želim spremeniti pri sebi. Nova spoznanja in znanja vnašam v vsakdanje življenje in tako sproti spreminjam tok dogodkov. Ob tem sem hvaležna za vsako zmago, najsi bo majhna ali velika, saj sem uspela premagati delček sebe, ki je zoprno vztrajal pri »gremo mi po svoje«.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1117

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ste našli dieto, ki ste ji sledili par mesecev, se v tem času odrekali in bili vztrajni ter sledili njenim navodilom?

Ste poleg prehrane spremenili tudi aktivnost? Ste dosegli želene rezultate? Zastavila bi lahko še par vprašanj v katerih bi se najverjetneje našli. Kaj sploh so diete in zakaj so tako mikavne? Dejstvo je, da se počutimo bolje, bolj varno, če imamo nek ustaljen ritem oz. neko začrtano pot, po kateri vsak dan hodimo. Ne maramo hoditi po robu, kaj šele čez meje. Tako je tudi s prehrano. Popolnoma premalo časa se posvetimo kvaliteti zaužite hrane. Diete nam s svojim podanim urnikom kdaj in kaj ter koliko jesti dajejo prav ta občutek varnosti. Po eni strani nam ni potrebno razmišljati o tem kaj bi pripravili za naslednji obrok ali pa kaj bomo naslednje tri dni jedli, po drugi strani pa nam daje izgovor za slabo voljo, ker določenih živil, ne smemo jesti.

Vedno iščemo izgovore, ampak brez truda ni nič. Problem pri teh dietah je, da ne poznamo stranskih učinkov, ker jih tisti, ki je dieto sestavil niti ne pozna ali pa o njih niti ni nikoli razmišljal. Vsak človek je posameznik. Načeloma naša telesa delujejo na enak način, pa vendar, smo si med seboj različni. Zato je zame štetje kalorij in količina oz procent dnevnega vnosa le teh zadnja stvar na katero pomislim. Veliko bolj me zanima izvor kalorij (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), kvaliteta in izvor živila. Pri vsem skupaj je pa potrebno upoštevati še zdravstveno stanje, spol, starost, dedne bolezni in tako naprej. Zato diete, ki so narejene za širšo populacijo niso vedno uspešne ali pa so rezultati le kratkoročni.

Sama se zelo opiram na miselnost tradicionalne kitajske medicine in njeno diagnostiko. To ne pomeni, da otrok ne peljem k zdravniku ko so bolni, prav tako grem tudi sama k zdravniku kadar opazim, da ni vse teko kot bi moralo biti. Pomen in smisel je predvsem v tem, da se moramo sami poznati in vedeti, kaj nam ustreza in kaj ne, upoštevati zraven še preddispozicije za določene bolezni (dednost), trenutno zdravstveno, psihično in fizično stanje ter letni čas. Torej, ko boste naslednjič videli dieto, ki obljublja drastične spremembe v zelo kratkem času, se spomnite na tale zapis. Pot do idealne telesne teže, dobrega počutja, telesne in psihične kondicije terja svoj čas in napor. Čudežnega zdravila ni! Obstaja pa moč, ki izvira iz nas samih in ki smo jo najverjetneje zaradi mračnega temnega srednjega veka (v tistem času bi me najverjetneje zažgali na grmadi) pozabili oz. se ne zavedamo moči, ki jo premoremo.

 

LP, Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1761

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Že nekaj časa opažam, kako boleče je, ko oseba vse, kar se mu kdo reče, vzame osebno. To pomeni, da razume drugega oziroma njegovo pripombo, kritiko ali zgolj pogovor kot nekaj, kar leti na njega samega in to ga seveda prizadene. Ko jemljemo osebno zadeve in mnenja drugih, sebe zelo potlačimo v čustvovanju in sčasoma izgubimo stik s svojim čustvenim svetom.

Verjamem, da mogoče kdo ne razume povsem, kaj želim povedati, saj je vsakodnevno izpostavljen različnim vsebinam, mnenjem, opazkam in zahtevam kako naj človek razmišlja in se odloča - to vse pa tvori kar precejšen pritisk, ker vsakdo od nas želi ugajati. V nas je potreba, da smo sprejeti s strani naše socialne mreže in drugih ljudi, s katerimi stopamo v odnose različnih vrst. Zlasti nam je pomembno, da vemo, kaj si drugi mislijo o nas. Sama sicer pravim, da je to velika in težka cokla naših odnosov, ker spričo tega, da moramo ugajati, izgubimo naše bistvo. Kdo smo torej, če "igramo" tako, kot drugi to od nas zahtevajo ali pričakujejo, da bi le bili v skladu s pričakovanji drugih ljudi?

Menim, da je vedno potrebno ostati zvesti samim sebi, četudi to kdaj pomeni, da imamo kakšnega prijatelja manj. In da smo se komu skozi življenje verjetno zamerili, ker smo živeli po naših prepričanjih in željah. In nismo jemali osebno kar so nam drugi dopovedovali, temveč smo ostali v stiku s seboj, ker se zavedamo, da le tako lahko živimo po načelu "walk the talk" ali po slovensko: delaj kar govoriš, torej bodi ti to, kar si. In verjamem trdno v to, da če smo vedno v stiku z našim notranjim doživljanjem, bodo to slej kot prej prepoznali tudi drugi, ki nas obkrožajo in nas bodo začeli ceniti, sprejemati in spoštovati točno takšne kot smo. To pa je ogromno in neprecenljivo. Menite, da bi šlo?

Nadaljuj branje
Ogledi: 2094