BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: dobro počutje

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija

Odkar sem se pred nekaj leti začel ukvarjati sam s sabo in svojimi občutki, me je pot večkrat vodila v naravo, predvsem na pohode po bližnjih hribih. Ob tem sem se začel navduševati tudi nad gorami, ki sem jih v mladosti redno obiskoval s starši. Ob vsem tem osebnem raziskovanju so mi pod roke začele prihajati razne bolj ali manj duhovne knjige (Osho, Castaneda ...). Nekatere so definirale plezanje kot aktivnost, kjer ni prostora in časa za razmišljanje, saj si primoran biti prisoten v trenutku sedanjosti in osredotočen le na to, kar počneš (kar je v bistvu terapija že sama po sebi). Spoznal sem tudi, da je za duhovno rast dobro, če stopiš izven svojih okvirjev, začneš preizkušati nove/nepoznane stvari, da te pot vodi v neznano in ne da se venomer vrtiš v istih krogih ter počneš iste stvari.

Tako sem se opogumil in se vpisal na tečaj balvanskega plezanja (ang. bouldering) v ljubljanski Balvaniji. To je tisto plezanje, kjer nisi varovan in plezaš smeri/probleme tam nekje do višine petih metrov (spodaj pod steno so debele blazine).

Na prvo vadbo sem prišel zelo motiviran in šlo mi je dobro, saj sem bil takrat tudi dobro fizično pripravljen (nizka telesna teža in dovolj mišične mase). V bistvu sem bil tako motiviran in navdušen, da ko je učitelj predlagal nekaj minutni odmor, sem dejal, da ga ne potrebujem, da bi raje izkoristil čas za plezanje. Že po dobri uri vadbe mi je bilo žal, kajti mišice so se tako utrudile, da enostavno ni šlo več. To me vseeno ni odvrnilo od navdušenja nad plezalnim športom. Redno sem hodil na vadbe, vmes smo se z novimi plezalnimi kolegi še dodatno dogovarjali in hodili enkrat ali dvakrat tedensko sami plezat.

Vedno bolj zanimivo pa mi je plezanje postajalo tudi s psihološkega vidika. Kadarkoli sem si že doma, v glavi, naredil sliko, kaj vse moram tisti večer preplezati, sem potem ne glede na to, ali mi je uspelo ali ne, domov prišel raztresen, brez energije in tudi dolgo v noč nisem mogel zaspati. Po nekaj takšnih vadbah sem ugotovil, v čem je trik. V bistvu sem se samo gnal za dosežki (preplezati določen problem, po možnosti tak, ki ga ni še nihče iz moje skupine), nisem pa užival v samem plezanju, v vsakem trenutku posebej, v tem, da zavestno primeš vsak oprimek posebej (oprimki so različnih barv, velikosti in oblik), da prideš do točke, kjer vedno znova padeš in se s tem sprijazniš, da se družiš z ostalimi plezalci, da si drug drugemu pomagamo z nasveti ... Na vse to sem pozabil, saj sem bil osredotočen le na rezultat. In ko sem se tega zavedal, sem se neko popoldne doma odločil, da grem tisti večer samo plezat in nič drugega, nobenih planov, kako mora biti in kaj vse moram preplezati, da grem enostavno uživat v plezanju, se sprostit, brez vsakršnih pritiskov. In res sem užival v vsakem trenutku, v druženju s soplezalci (kami), v prijemanju vsakega oprimka posebej, v tem, da mi nekega problema ni uspelo preplezati, da sem enostavno padel s stene. Sprejemal sem vse, kar mi je v tistem trenutku plezanje ponujalo. Seveda pa sem užival tudi, ko sem kar naenkrat preplezal problem, za katerega še teden dni nazaj nisem verjel, da ga bom preplezal v bližnji prihodnosti. In glej ga zlomka, domov sem prišel miren, zadovoljen, osredotočen, in spanje tisto noč je bilo samo še pika i.

Plezanje ni tekmovanje, plezanje je uživanje, je življenjski stil in zato rad plezam. Zaenkrat balvansko plezam v dvorani, vleče pa me tudi v stene, kjer je najbrž ta moment – biti prisoten v trenutku, še toliko bolj poudarjen.

Drugi psihološki aspekt pri plezanju pa sem doživel, ko sem prišel do problema, ki ga nisem in nisem mogel preplezati. To pomeni, da v smeri/problemu nisem mogel čez določeno točko, da bi prišel do vrha. Ob večkratnih neuspelih poskusih (včasih tudi več plezalnih dnevov/vadb zapored) sem se soočal z občutki jeze, obupa, ubogega jaza, krivice in še bi se kaj našlo. Obupati ali vztrajati? Pustiti za sabo, pozabiti, si ne očitati ter si odpustiti ali vztrajati in občutke transformirati v dodaten zagon? Oboje je umetnost. Oboje je prav. Vprašanje je le, koliko moči in volje imaš in koliko globoko si upaš pogledati vase.

Tako sem spoznal čar plezanja, ki ni tekmovanje z drugimi, ampak ponuja bistveno več. Je kot življenje, s številnimi problemi – kako se jih boš lotil, je izključno tvoja stvar. V steni si sam. Tako kot v življenju. Super trening za odločanje in sprejemanje odgovornosti. Priporočam ga vsem, ki bi radi spoznali vse plati sebe.

Uroš Jakopič

Nadaljuj branje
Ogledi: 1145

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

2012 sem rodila drugega otroka, čudovitega fantka. Celo nosečnost sem se ga zelo veselila, a kar je sledilo si nikoli ne bi sama zaželela. Njegov prihod je našo družino postavil na glavo in jo razbil tako, da je nismo znali več sestaviti. V tistem obdobju, ko nas je premetavalo sem in tja sem zbolela za avtoimuno boleznijo. Vitiligo je avtoimunska kožna bolezen, pri kateri pride do izgubljanja kožnega pigmenta. Na koži se pojavijo bele lise, ki sicer niso nalezljive a znajo biti moteče, tudi estetsko. Meni so se pojavile le na obrazu, kjer jih je najtežje skriti. Čeprav sem pristala pri dveh dermatologih, se nikoli nisem resno ukvarjala s tem. Vsi so mi govorili, da je bolezen neozdravljiva in da se zna zelo razširiti in ko pigment enkrat izgine, izgine za vedno. Jaz sem jo sprejela za svojo posebnost. Kaj pa naj bi?

Prva leta sem imela občutek, da me ljudje gledajo drugače, nekaj jih je tudi stopilo korak bolj vstran, daleč najslabši del vitiliga zame pa je bilo izogibanje soncu in nošnja klobuka od maja do oktobra, saj te v predele brez pigmegmenta ne sme opeči sonce.

V tem istem obdobju sem iskala izhod iz težkih energij v katere smo bili vsi v družini ujeti in našla svojo skupino ter začela z delom na sebi. Najprej občasno, morda enkrat tedensko. V bistvu sem se kar nekaj let lovila in iskala svoj ritem, vmes tudi prenehala. A sem se vrnila, saj sem takrat že toliko vedela, da težava ne bo šla stran, če se samo s kovtrom pokrijem čez glavo in zaspim. Ni fajn, seveda ne, a zame je bilo nujno, da se soočim z izzivi. Da se slišim. In da se poslušam.

En trenutek sem bila dovolj močna, da sem sebe postavila na prvo mesto, pred vse ostalo. Zapustila sem mnogo poznanega, praktično sta iz tistega obdobja v mojem življenju ostala le otroka, vse ostalo se je spremenilo. Takrat se je tudi tok vitiliga obrnil v drugo smer, v nemogočo smer, kot bi trdili dematologi. Vem, da je to, kar se danes pozna na mojem obrazu bonus dela na sebi.

Štiri leta se mi je vitiligo širil. Ko ga je bilo največ je bil čez pol obraza in večino čela. Danes, po letu in pol ga je le še 50 %. Vsak dan se ljubeče namažem s čisto domačo konopljino kremo in se potrudim imeti se rada. Vitiligo sem dobila, ker sem vso pozornost namenjala zunanjosti, notranjost pa zanemarjala. In to sem morala spremeniti.

Katja Jakopič

Nadaljuj branje
Ogledi: 1529

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Ravnokar sem pritekla z mojega sprehoda, kjer sem dobila idejo za tale zapis. Na misel mi je prišel rek »Zdrav duh v zdravem telesu«, ki samo s parimi besedami pove... veliko. In potem sem se vprašala katere stvari mene najbolj izpolnjujejo in kaj vse delam, da pridem do notranjega zadovoljstva. Odkrilo se je nekaj področij, katera so predvidevam tudi vam pomembna in težite k temu, da jih uravnovesite ali popravite, kjer je potrebno. Svoje izkušnje z veseljem podelim tudi z vami, še bolj pa bom srečna, če se vam bodo nasveti zdeli koristni.

1.GIBANJE

2.PREHRANA

3.DUŠEVNO RAVNOVESJE

4.NEGA TELESA

5.HOBIJI

6.ODNOSI

7.DELO

8.LJUBEZEN

GIBANJE: Vrabci na vejah že čivkajo, da se je potrebno gibati. Da se vsaj 3 x na teden dobro »prešvicamo«, je lahko merilo za vsakogar  (razen tistih, ki zaradi zdravja tega ne smejo). Lahko tečete, hodite, kolesarite, plavate, jahate, plešete, hodite na vodene vadbe aerobike, pilatesa, TNZ, Zumba,... Karkoli vas napolni, osrečuje in daje motivacijo za naprej. Dobro bi bilo vsake toliko delati tudi vaje za moč in vzdržljivost, da telo ohranjamo v dobri kondiciji.

PREHRANA: Na voljo nam je literatura od A do Ž glede prehrane. Preverite kaj telesu prija in kaj ne, predvsem pa jejte uravnoteženo in zdravo. Tudi glede tega se priporočila spreminjajo, tako da preverite več virov ali obiščite strokovnjaka, ki vam bo svetoval glede na vaše zdravstveno stanje.

DUŠEVNO RAVNOVESJE: Ljudje imamo občutke in smo dnevno v interakciji z mnogimi ljudmi. Prav vsak od njih pusti v nas energijski vtis, zato je potrebno sebe redno čistiti tako energijsko kot tudi čustveno. No, pa saj čustva so pravzaprav energija, zato poskrbite, da sproti sproščate svoje napetosti in občutke predelate na pravi način. Priporočam meditacijo in tehnike za dvig energije ter tehnike za ozaveščanje svojih blokad (rebirthing, rekapitulacija, zen, vodene meditacije,...). Nepredelani občutki se namreč nalagajo v naši avri in vplivajo na naše počutje, notranje ravnovesje, misli in fizično telo.

NEGA TELESA: Bodimo dnevno hvaležni za naše telo, ki je dom naše duše. Bolje kot ga hranimo, lepše se bo odzivalo. Tudi naše telo ima svoje cikle, katere je dobro poznati. Saj veste, ko pri 40-ih ne moreš več jesti tistega, kar si pri 20-ih . Poleg hrane pa poskrbimo tudi za kakšno masažo, pojdimo v savno in se veliko smejmo. Smeh prinaša številne koristi, dvigne raven hormona sreče v telesu in nas poživi.

HOBIJI: Nujno je imeti v življenju vsaj en hobi, saj stvari, ki jih radi delamo dobro vplivajo na naše psihofizično počutje. Ob početju  ali ustvarjanju smo zadovoljni, duša pa od samega veselja vriska. 

ODNOSI: Harmonični odnosi so zelo pomembni saj nas spravljajo ali v dobro ali pa slabo voljo. Kamorkoli se obrnemo, že smo v nekem odnosu. Zavedajmo se, da nam vsak kaže ogledalo, čeprav si je to težko priznati.  Ne dovolimo, da nas drugi čustveno izčrpavajo ali ponižujejo. Poskrbimo, da imamo vedno dovolj energije s pomočjo katere se bomo drugače odzivali na zunanje okolje in ljudi ter se lažje soočili z izzivi, ki nam jih življenje prinaša.

DELO: Velik del svojega časa namenjamo delu. Zato je zelo pomembno, da v njem uživamo in cenimo svoj trud, ki ga vložimo vanj. V kolikor gremo zjutraj težko v službo, je čas da ukrepamo. 40 let »nujnega dela« ni malo, zato  premislimo kaj bi si zares želeli delati. Morda bo treba obiskati kakšen tečaj, osvežiti znanje iz faksa ali pa prebrati kakšno knjigo. Vsaka sprememba potrebuje čas in vloženo energijo ter veliko mero potrpljenja. Prepričana pa sem, da se vsak vložek vase izplača, sploh, ko bomo začeli delati nekaj, kar bo razveseljevalo našo dušo kot tudi denarnico.

LJUBEZEN: In nenazadnje ljubezen, ki ni bolezen ampak je čustvo, ki ga potrebuje vsak od nas. Ljubezen do sebe doživimo takrat, ko dobro poskrbimo zase in smo hvaležni za to kar smo in kar že imamo. Bodimo ljubeznivi do sebe in drugih ter se zavedajmo, da ima vsak od nas svoje »bitke«. Večkrat podarimo prijazen nasmeh in topel objem, saj ju vsak od nas potrebuje bolj, kot si mislimo.  

Za konec pa priporočilo za dober začetek dneva: 10-minutno jutranje razgibavanja in nasmeh na obraz. Dvignite svoje kotičke ust, četudi vam ni do tega, saj boste tako naravnali sebe na pozitivno energijo. Z dobro voljo se premagajo še tako hude težave, kar pa ni nič novega, saj nam je to pel naš navihani Kekec že več kot 60 let nazaj.

»Dobra volja je najbolja.

Bodi dan na dan vesel,

smej se, vriskaj, pesmi piskaj,

pa lahko boš srečo ujel.«

 

Leticija Fortin

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1220

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Otroci se srečujejo s pisano in barvito paleto čustev, s katerimi pa se morajo šele naučiti upravljati- jih prepoznati, poimenovati ter jih izraziti, predelati na ustrezen način. Pri tem je pomembna vloga nas, odraslih, da jih naučimo, usposobimo kako se na ustrezen način soočiti z občutki. Če sami nimamo težav z odkritim izražanjem čustev, jih ne vrednotimo na dobra in slaba čustva, potem to prenašamo tudi na otroka, ki bo lažje sprejel in izrazil tako jezo in žalost kot tudi veselje; če pa smo nagnjeni k tlačenju in zanikanju določenih čustev, bo tudi otrok prejel sporočilo, da so določena čustva slaba, neustrezna in jih bo začel skrivati pred sabo in okolico. Otrok, ki ni sprejet in razumljen v svojem čustvovanju,  ima občutek, da nas njegova čustva obremenjujejo in se bo zaprl v svoje notranje doživljanje in čustveni svet v  prepričanju, da takšen kot je, ni dober.

Pogosto se zgodi, da nas otrokovo intenzivno in neposredno izražanje čustev resnično lahko pretrese, prebudi v nas določene intenzivne občutke ter nam predstavlja breme; vzemimo to kot sporočilo, da tudi sami v sebi nosimo še nekaj čustvene prtljage, ki jo bo potrebo raztovoriti, da bomo lažje zadihali.

Nekaj predlogov, kako odrasli lahko pomagamo otroku pri sproščanju občutkov:

Pogovor: otrok se mora šele naučiti ločiti med posameznimi čustvi in občutki, s pogovorom mu pomagamo, da prepozna posamezno čustvo in ga zna ubesediti, da poveže vzrok s posledico- zgodilo se je to, sedaj se počutim tako...

Risanje/slikanje: otroku lahko predlagamo, da nariše, naslika..., kako se počuti, ga spodbujamo, da pove, katere barva se mu zdi vesela, katera žalostna, katera topla, katera hladna, katera mu je všeč...

Vaja »Odbijanje balonov«: vaja za sproščanje jeze, frustracije- otrok si predstavlja, da je v zraku polno napihnjenih balonov,  ki  letijo k njemu. Poskuša jih odbiti z rokami in nogami, bolj kot jih odbija, več jih je, zato jih mora odbijati vedno hitreje. Pri tem stiska pesti in boksa okoli sebe, brca z nogami in dviga noge čim višje... Odlična vaja tudi za odrasle J

 

Tia Ambrožič, Petra Pavlin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1292

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

NEKAJ UČINKOVITIH  DIHALNIH TEHNIK

 

Večina ljudi diha plitvo in površno. Počasno poglobljeno dihanje namreč pospešuje krvni obtok, povečuje telesno pripravljenost, izboljšuje počutje in pomaga pri duševnem ravnovesju.

Ko dihamo zavestno, z vsakim vdihom naše telo poleg kisika dobi tudi prano-ali kozmično energijo oziroma moč, ki ustvarja, ohranja, spreminja in je osnovni element življenja in zavesti. Z zavestnim dihanjem povečujemo svojemu telesu odpornost, vitalnost, razstrupljamo telo, se sprostimo in umirimo ter zbistrimo naše misli.

Pri dihanju nam zelo pomaga vizualizacija in sproščenost telesa. Zraven uporabljamo umirjeno glasbo, najbolje meditativno.

 

TEHNIKE

 

Globoko dihanje skozi nos v zenu

Sedemo po turško ali na stol, roke položimo na kolena, obrnjene so navzgor, hrbtenica je ravna, naše oči so zaprte. Pričnemo globoko dihati skozi nos, izdihavamo ravno tako skozi nos. Čez nekaj časa pričnemo vizualizirati kako vdihujemo belo svetlobo, izdihujemo pa stres, jezo, žalost, napetosti…

Dihanje z zapiranjem nosnic

Sedemo v zen položaj in nekaj časa umirjeno dihate. Desni kazalec in sredinec položimo med obrvi- oz. na tretje oko. Z desnim palcem zaprite desno nosnico. 15x vdihnemo in izdihnemo skozi levo nosnico. Potem zapremo levo nosnico in dihamo 15x skozi desno nosnico. Dihanje naj bo globoko in umirjeno.

Druga različica je enaka položaju prvi, le da zapremo desno nosnico in vdihnemo skozi levo, po končanem vdihu zapremo levo nosnico in izdihnemo skozi desno. Ponovimo 15x in potem zamenjamo nosnici, tokrat pričnemo z vdihom pri desni nosnici, tako, da levo zapremo.

Stresanje z izdihom

Stresanje telesa z izdihom pripomore k »izločanju« napetosti, jeze,..iz našega telesa.

 

Vdihnemo in potem z izdihom stresamo celo telo z zaprtimi ali odprtimi očmi. Ta vaja je zelo učinkovita, ko smo zelo napeti, v krču ali hudi jezi ter bi se želeli osvoboditi teh spon. Lahko se jo uporablja vsakodnevno, po nekajkratni ponovitvi se usedemo v zen ali uležemo ter se z globokim dihanjem umirimo.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1225

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Beseda 'depresiven' je postala precej vsakdanja beseda, zato jo pogosto zmotno uporabljamo. Pogosto slišimo koga reči, npr:

"Danes imam čisto depresiven dan."

"Padla sem izpit, zato sem depresivna."

"Že dva dneva sem totalno depresiven, ker me je punca pustila."

Čeprav nekdo v takih primerih morda pravi, da se počuti 'depresivno', v resnici ne gre za dejansko klinično depresijo, pač pa za povsem naraven odziv na neprijetne in težje situacije. Verjetno gre v resnici za žalost ali pa le za trenutno pomanjkanje motivacije.

Če pa občutki intenzivne žalosti vztrajajo več tednov ali celo dlje ter vključujejo tudi čustva nemoči, pasivnosti, brezupa in nevrednosti, lahko pomeni, da gre za depresijo. Klinična depresija je duševna motnja, ki vključuje spremembe v mišljenju, čustvovanju, vedenju in zajema tudi telesne simptome.

 

Poglejmo si pogoste vsakodnevne znake depresije:

- izguba interesa za skoraj vse vsakodnevne aktivnosti

- občutki krivde, tesnobe, nemira

- črnogledost

- pomanjkanje motivacije

- občutki praznine

- negativne misli o sebi in o svetu okoli sebe

- misli o samomoru

- slabša koncentracija in pomanjkljiv spomin

- neodločnost

- utrujenost oziroma pomanjkanje energije

- nespečnost ali izrazito podaljšan čas spanja

- izguba ali pridobitev telesne teže oz. sprememba apetita


Marsikdo verjame, da je depresija v resnici le bolj intenzivna žalost. A to ne drži! Če bi radi spoznali 6 razlik med depresijo in žalostjo vas vabim, da si preberete še članek: Depresija ali žalost? 6 znakov, s katerimi prepoznamo razliko.

Pomembno je torej, da znamo prepoznati, kdaj se je nekdo le nerodno izrazil in kdaj je nekdo resnično v stiski in potrebuje našo ali pa strokovno pomoč.


Nadaljuj branje
Ogledi: 1371

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Dnevi brez padavin so kot nalašč za prijetne sprehode ali pa dolge pohode. Svež zrak nam zbistri možgane, pljuča se napolnijo z več zraka, celo telo poženemo v gibanje. Ni skrivnost, da so stari narodi (Indijanci, Aboridžini …) ogromno pešačili, premagovali dolge razdalje, ne da bi se pri tem utrudili in bili na koncu brez moči, temveč ravno obratno. Način hoje jim je omogočil dvig energije, čilost, svežino uma in telesa ter budnost. Njihova skrivnost je bila v posebni hoji, ki ji pravimo hoja moči.

Hoja moči, ki vam jo predstavljamo, je eden izmed načinov hoje v tišini, kjer nam posebna drža prstov rok omogoča pravilno kroženje energije po telesu. Prvi pogoj za izvedbo te hoje je, da imamo proste roke, torej da hodimo brez palic, drugi pa, da imamo odprta ušesa in oči. Hodimo normalno, s tem da nekoliko drugače držimo prste na rokah. Možni sta dve formaciji: s palcem, sredincem in prstancem tvorimo krog, kazalec in mezinec pa iztegnemo kot anteni in ju usmerimo v tla.

b2ap3_thumbnail_7-marjana-nacin-1.jpg

Drugi način pa je, da sredinec prekriža kazalec, ostali trije prsti pa tvorijo krog.

b2ap3_thumbnail_7-marjana-nacin-2.jpg

Skozi kazalec in mezinec, kadar sta iztegnjena kot dve anteni, v telo vstopa energija. Nato to energijo ujamemo in združujemo v krogu, ki ga tvorijo ostali trije prsti. S to posebno držo prstov v telo načrpamo zadosti energije, da se pozdravimo ali okrepimo. Energije na tak način ne razpršujemo, temveč jo shranjujemo v svojih vitalnih središčih, jetrih in vranici – več ko imamo energije, bolj smo fit in več ter z večjo lahkoto lahko postorimo še to in ono.

Najbolje, da za začetek ta novi način hoje testirate, ko boste šli v hrib. Sklenite prste v enega izmed položajev ter hodite v tišini. Zagotovo boste opazili razliko že v sami drži telesa. Opazujte se.

Hoja moči v skupini

Večji učinek pa pri hoji moči dosežemo, kadar hodimo v skupini drug za drugim in stopamo v stopinje tistega, ki je pred nami. Prste sklenemo v enega izmed dveh položajev, nato pa se postavimo drug za drugim v kolono. Naš predhodnik najprej stopi z desno nogo naprej, mi pa se mu priključimo pri njegovem drugem koraku z levo nogo in stopimo kar se da natanko v njegovo stopinjo, potem ko je ta dvignil levo nogo v korak naprej (vsi torej delamo korake z isto nogo, kot v vojski).To pomeni, da ves čas pozorno spremljamo hojo in gledamo (le) pod noge, razen tistega na čelu kolone, ki gleda naprej skrbi za varnost celotne skupine (dva ali več). Med hojo se ne pogovarjamo, temveč vso svojo pozornost usmerimo v sledenje stopal. Če skupina hodi pravilno, se sliši, kot da hodi en sam človek.

Pri hoji v skupini moramo ujeti ritem ter tudi dolžino koraka, ki ga narekuje tisti, ki je na čelu kolone. Takšna hoja pride prav na dolgih pohodih, da si povrnemo energijo in premagamo utrujenost. V vodenju kolone se lahko menjujemo, pri tem pa opazujemo spremembe v energiji in načinu hoje pod novim vodstvom … Utegne biti zelo zanimivo.

»Zadeti« od hoje

Po taki hoji, če traja dlje časa, lahko začutimo, kot da smo malce »zadeti«, vendar je to samo zaradi dviga energije, držanja koncentracije in pozornosti, ki ju morda nismo vajeni v takšni meri. Potrebujemo samo kratek počitek in bomo kot prerojeni – z več moči, miru in z več žara za nove podvige in delovne obveznosti.

Nič več dihanja kot parna lokomotiva

Če niste ravno srčni bolnik, lahko vsemu temu dodate še dihanje z zaprtimi usti, torej dihanje samo skozi nos, tudi ko greste v hrib. Nekaj minut zna biti to sila neprijetno, pojavil se vam bo strahovit upor, ki pa bo izginil tako hitro, kot se je pojavil, če ne boste vi prej obupali. Dihanje skozi nos nas prisili, da začnemo koristiti celotno kapaciteto pljuč in okrepimo svoje srce. Rezultat – tišina v glavi, jasne in bistre misli. Pa še dihanje boste umirili in ne boste več sopli kot parna lokomotiva. 

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 1269

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Kung fu, originalno gong fu, pomeni mojstrstvo. Pod besedo kung fu štejemo kitajske veščine, kjer prevladuje na tisoče stilov. Vsaka azijska pokrajina ima svoje ime za svoj kung fu, npr. Japonska ima karate, Koreja teakwando ... Vsak stil ima neko svojo energijsko posebnost. Borilne veščine so izvorno namenjene duhovnem razvoju, obstaja pa še vojaški vidik in način treninga, ki za duševni, energijski in telesni sistem ni uporaben, kvečjemu je škodljiv. Škodljiv zato, ker je vanj vpleteno znanje o energijah in akupunkturnih točkah, ki se zlorablja z namero zadajanja poškodb nasprotniku. Slednje na začetku niso fizično vidne, se pa pokažejo kasneje kot resne poškodbe na celotnem človekovem energijskem sistemu.

Borilne veščine, kamor sodi tudi kung fu, so mišljene kot celota, to je trening trdih in mehkih tehnik ter razvoj zavesti.

Trde tehnike

Trde tehnike so klasične vaje za moč (tek, sklece, delo z utežmi ...), fizično delo, kjer se dela na fizični moči, vzdržljivosti,  premagovanju lenobe ter brezvoljnosti. Jogijske vaje in raztezne vaje so za prožnost telesa. Trdi či gong so dihalne vaje, kjer je dihanje zelo intenzivno povezano z napenjanjem, s čimer sproščamo napetosti v telesu (strah, jeza stres ...). Kung fu: ročni, nožni udarci, različne kombinacije udarcev in kate. Te so namenjene treningu moči, hitrosti, motorike aktivaciji fizičnega in energijskega telesa.

Mehke tehnike

Pri mehkih tehnikah gre za delo z energijo avričnega polja, ki obdaja naše fizično telo.Mehke tehnike so:mehki či gong je dihanje v sproščenem stanju in usmerjanje energije v določene energijske centre ali čakre in hkrati v celotno avrično polje za zdravljenje le-tega. Taj či kate: v celoto združenih več či gong tehnik, z namenom zdravljenja avričnega polja. Ko ozdravimo avrično polje, ozdravimo tudi fizično telo.Zen tehnika: sedenje po turško ali na kolenih za sproščanje in umirjanje.Vizualizacijske tehnike, kjer s pomočjo slikovne predstave in dihanja usmerjamo energijo in pozornost v določen predel telesa. Vizualizacija je zelo kreativna in prepuščena domišljiji posameznika.

Tehnike za razvoj zavesti in samospoznanja

Te tehnike so najtežje. So tehnike za dosego spoznavanja samega sebe, vzorcev, lastne manipulacije in manipuliranja drugih. So tehnike podoživljanja čustvenih travm z namero transformacije. Zavedanje o svojih mislih in čustvih – kjer je misel, tam je naša energija. Naša edina energija je spolna energija in le-to je potrebno prečistiti. Šele potem jo lahko koristno uporabimo. Do takrat pa le brezciljno tavamo sem ter tja, pod vplivom naše podzavesti, ki običajno ni prijetna. Podzavest je naš temni del, ki se ga ne zavedamo. In ker se ga ne zavedamo, ta energija deluje brez našega nadzora in nam običajno v življenju povzroča ogromno težav. Ko ozavestimo, osvetlimo določen del naše podzavesti, se ta spremeni v zavest in imamo en del energije več pod svojim nadzorom in posledično manj nevšečnosti v življenju. V podzavesti so potlačene travmatične izkušnje v tem življenju ali prejšnjih življenjih. Običajno se vsi nekako tega izogibamo, ampak prav tukaj je ujeta naša energija, ki jo lahko dobimo. Samo iz sebe lahko črpaš energijo. Če jo od drugih, to pomeni manipulacija in kraja energije, kar prinese karmične dolgove.

Sem sodijo še nekatere tehnike: tehnike podoživljanja – globoko dihanje z namero podoživljanja življenjskih dogodkov ter transformacijo čustvenih stanj. Rebirthing tehnika preporoda in očiščenja in še mnoge druge.

Naprednejše tehnike

To so tehnike za združevanje uma in čustev, tehnike za priklic svetlobnega telesa, usmerjanje energije po telesu, zahtevnejše vizulizacijske tehnike ... Te tehnike pridejo v poštev takrat, če se izvajajo zgoraj navedeni trije sklopi in se je zbralo dovolj energije in zavesti; drugače ni učinka.

Trening samo trdega dela prinese trenutno moč, hitrost. Kasneje se rado zgodi, da vse pridobljeno ponikne, ker moč ni podprta z zavestjo – to pomeni zavedanje o svojem lastnem nihanju energijska stanja. Poznal sem kar nekaj karate mojstrov, ki so bili v mladosti na vrhuncu moči, meni osebno se je to zdelo že malo nadnaravno. »Nadnaravna« je bila njihova moč, hitrost ... Kasneje, v poznejših letih, ko sem jih srečal, so bili le še bleda senca brez vsakršne moči. To se je zgodilo zaradi tega, ker v trening niso vključili mehkih tehnik in razvoja zavesti.

Trening samo mehkih tehnik prinese običajno izboljšanje koncentracije, umirjanje; ne pa tudi moči. Pri obeh načinih sicer dosežemo izboljšanje zdravja (do neke stopnje), a pri tem tudi ostanemo. Za nadaljevanje in rast pa je potreben še razvoj zavesti – trening naprednejših tehnik. 

Za tehnike zavesti potrebuješ močno in krepko telo, da lahko transformiraš na primer svojo lastno jezo, strah, žalost ... Naprednejše tehnike niso za začetnike, ker gre za poseg v višje energijske nivoje, za kar potrebuješ dovolj energije in zavesti o samemu sebi. Kung fu je celovit takrat, če je kata ali posamezna tehnika napolnjena z ognjem (zavestjo), drugače je samo oblika brez vsebine. 

Kung fu, kar sem že na začetku povedal, pomeni mojstrstvo. Mojstrstvo na vseh področjih (moč in spretnost fizičnega telesa, izboljšanje zdravja, delo na medčloveških odnosih, razvoj zavesti ...). Kung fu ima smisel in učinek, če ga treniramo celostno z namero, da razrešimo svoje vzorce razmišljanja, ki nas omejujejo v življenju. Krona dosežka kung fuja je, da  dosežemo razsvetljenje oziroma samospoznanje, to pomeni, da osvetlimo celotno svojo podzavest in s tem izboljšamo svoje življenje na vseh nivojih, ki so nam v običajnem vsakdanu nepredstavljivi.

 

Jernej Deželak

Nadaljuj branje
Ogledi: 1396

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

V soboto sva s partnerjem (ki je tudi član naše skupine) imela intervju za Radio Trst. Govorila sva o tem na kakšen način je duhovnost vpeta v najini življenji.  V nekem trenutku sem začutila kako bi želela povedati vse, a je en intervju veliko premalo, da bi lahko prenesla izkušnje in doživetja z duhovne poti. Je to  novo gibanje-»new age« ali dobro organizirana sekta? Ali se za vsem skrivajo globlje resnice in pomeni ali je to le muha enodnevnica, ki polni žepe samooklicanim zdravilcem?

Zame je duhovnost celota bivanja, prežeta z osebno namero duše, ki si je izbrala to življenje. V kolikor naše telo, ne bi bilo prežeto z duhom, bi bili samo roboti, ki vestno izpoljnjujejo ukaze gospodarjev, ki so jih ustvarili. Duhovnost ni hobi ali plavanje med oblaki, ampak je prizemljeno bivanje v tem telesu, kjer se preko premikanja energij znotraj nas dogajajo neverjetni procesi. Ko si priznamo, da smo tudi duhovna bitja, se vžge notranja iskra, ki prebudi energijo v nas in nam pomaga razumeti »zakaj« in »kako«. Intenzivnost občutenja svoje biti je takrat lahko zelo močna in za marsikoga strah vzbujajoča izkušnja, ki odklene naša vrata in omogoči drugačen pogled.

Moja prva izkušnja čutenja energije v meni je bila posebna. Imela sem 20 let, ko sem »naključno« pristala na svoj prvi rebirthing. Skozi proces me je vodila mamina prijateljica, z začetnimi skromnimi navodili, naj se samo ovijam v belo svetlobo. V telesu me je cel čas mravljinčilo, jokala sem skoraj ves čas in doživljala stanja, ki jih težko opišem. Na koncu sem potrebovala skoraj tri četrt ure, da sem prišla k sebi. Po tem dogodku, sem še bolj vztrajno iskala odgovore in kmalu našla tako učitelja kot tudi skupino istomislečih ljudi. Danes z njimi rastem, se učim in sodelujem pri različnih projektih, ki so postali del mojega življenja.

Ko delam na sebi,  dostikrat občutim zares božanske občutke in moč, da bi lahko premikala gore. Spet drugič sem v procesu in naletim na nešteto ovir znotraj sebe, ki niso vidne prostemu očesu, a vseeno vztrajno delujejo iz ozadja. Večkrat sem hvaležna za tehnike, s katerimi premagujem ovire in ozaveščam tisto, kar želim spremeniti pri sebi. Nova spoznanja in znanja vnašam v vsakdanje življenje in tako sproti spreminjam tok dogodkov. Ob tem sem hvaležna za vsako zmago, najsi bo majhna ali velika, saj sem uspela premagati delček sebe, ki je zoprno vztrajal pri »gremo mi po svoje«.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 1088

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Vsak letni čas ima svoje zakonitosti in specifičen ritem narave, ki se mu v veliki meri prilagaja tudi naš organizem. Po tradicionalni kitajski medicini je jesen čas elementa kovine, s katerim so povezana pljuča in debelo črevo. To pomeni, da moramo v tem času te organe čim bolje okrepiti, saj nas bodo sicer napadli prehladi in druga obolenja povezana z dihali kot so alergije, kašelj ter vnetje sinusov. Kar lahko storimo je, da se prehranjujemo čim bolj v skladu z letnim časom z velikim poudarkom na sezonskih živilih in svoje telo okrepimo z antioksidanti, vitamini in minerali.

 

Nepogrešljiva jesenska živila

b2ap3_thumbnail_DSC05564.JPG

 

Jesen je vsekakor čas slastnih buč, ki poleg odličnega sladkastega okusa, organizmu dajo tudi veliko koristnih vitaminov in antioksidantov. Predvsem so bogate z vitaminom K, ki poleg vida, ščiti tudi naše sluznice. Vsebuje veliko vitamina C, E, B in mineralov kot so kalcij ter magnezij. Na jedilniku naj ne manjkajo gomoljnata zelenjava, jabolka, cvetača, brstični ohrovt  in druga hranilno bogata živila. Jesen je poleg pomladi, prav tako primeren čas za razstrupljanje, ki ga lahko podpremo z vnosom živil, ki so bogata s klorofilom. To nam omogoča pester izbor, predvsem zeleno obarvane zelenjave, kakor tudi različne alge kot je npr. klorela.

 

Dodatna vitaminsko-mineralna podpora

 

S sezonskimi živili vsekakor sledimo potrebam svojega organizma po ključnih hranilih, vendar žal to pogosto ni dovolj. Vzroki za to so različni: pomanjkljivi viri hranilno bogatih živil, pomanjkanje časa za pestro pripravo obrokov, stres in izpostavljenost številnim negativnim okoljskim dejavnikom so le eni izmed mnogih. Imunski sistem zato velikokrat omaga pri želji, da nas zaščiti pred vdorom »neželenih vsiljivcev«.  Določeni vitamini in minerali, samostojno ali pa v kombinaciji, so lahko v takih primerih naši »rešitelji«.

Priporočila za jesensko vitaminsko-mineralno podporo: vitamin C (1000 mg), B kompleks, izvleček iz oljčnih listov, D vitamin (1000 IE), selen in cink.


Da bo jesen polna energije lahko veliko storimo torej kar sami z ustreznimi ukrepi kot so zdrava, sezonska prehrana,  vitaminsko-mineralna podpora, aktivnost na svežem zraku ter seveda z omejitvijo stresa, kolikor je to le mogoče.  

 

 

 

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1431

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana
Način življenja narekuje naše počutje in vitalnost. Fit telo, sproščenost in zadovoljstvo s samim seboj pa je pričakovana posledica zdravega načina življenja.  Pri tem zdrava prehrana predstavlja vsaj eno tretjino uspeha, drugo redna fizična aktivnost, tretjo pa sproščanje oz. uravnavanje stresa.

 

 


b2ap3_thumbnail_enska.jpgIn kako do fit telesa in vitalnosti?

- 3/4 glavnega obroka (npr. kosila in večerje) naj predstavlja zelenjava, ki naj bo, če se le da biološko pridelana.
- Zelenjavo kombiniramo z zdravimi maščobami in virom beljakovin.
- Priporočljiva beljakovinska živila so stročnice, ribe, biološka jajca, pusto meso (ne svinjina!).
- Maščobe so zelo pomembne – vendar ta prave. To so predvsem nepredelani ali le minimalno predelani viri maščob kot so oreščki, semena, avokado, olivno olje, olive, kokosovo olje, kakovostno surovo maslo, ghee in mastne globokomorske ribe. Izogibamo se rafiniranim in hidrogeniranim virom maščob kot so določena rastlinska olja, margarine, izdelki iz teh surovin in tudi namazom, mesninam ter paštetam.
- Sadje je zdravo, vendar ga je priporočljivo uživati samostojno in v dopoldanskem času ali ob aktivnosti. Prav tako ima veliko razstrupljevalno moč. Najugodnejša izbira je jagodičevje.
Ko temelj zdrave prehrane omejimo vnos žit, kruha, krompirja in belega riža. Dovoljena so kakovostna polnovredna žita kot so ajdova in prosena kaša, kvinoja ter občasno polnovredni kosmiči za zajtrk (npr. ovseni).
- Izločimo vso predelano, konzervirano in hitro hrano, belo moko ter sladkorje.
- Pijmo dovolj čiste navadne vode: voda ima največjo moč razstrupljanja organizma.
- Da spodbudimo svoje razstrupljevalne procese in prebavo, prehrano podpremo s kakovostnimi naravnimi prehranskimi dopolnili kot so probiotiki, prebiotiki, alga klorela, tekoči klorofil in glukomanan.
- Zlato pravilo: poskušajmo doseči le 3/4 sitosti, saj ni potrebe po prenajedanju, prav tako ne jemo ničesar več po 19. uri. Vedno mora biti prostora za še nekaj grižljajev. To je osnova za zdravo prebavo, razstrupljanje in vitalnost.

 

Uživajmo torej življenje in poskrbimo, da telo dela za nas in ne proti nam ;).

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1850

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Bliža se poletje in vsi si želimo zapeljivega izgleda. Brez prave prehrane žal ne gre. Tale fit jedilnik bo vsekakor poskrbel za izgubo odvečnih kilogramov, pospešil bo presnovo, optimalne kombinacije vseh hranil, vitaminov in mineralov pa bodo povečale nivo energije.

 

b2ap3_thumbnail_osveilna-pijaa.jpg

Zajtrk

  • Kozarec sveže iztisnjenega limoninega soka in/ali ingverjem ter narezano kumaro.
  • Skodelica jagodičevja (borovnice, maline, jagode) po želji s prelivom iz chia semen in cimeta (namočena žlica chia semen v vodi s ščepcem cimeta).

Kosilo

b2ap3_thumbnail_DSC05421.JPG

Sveža solata iz mlade špinače, motovilca, ješprenja, trakov rdeče paprike in češnjevih paradižnikov, po želji s svežim ali popečenim mladim lukom. Začinimo z limoninim sokom, svežimi zelišči (meta, bazilika) in olivnim oljem.

Večerja

Mešana zelenjava bolj po orientalsko:

  • Na kocke ali trakove narezana mešana zelenjava: gomolj kolerabe, stebelna zelena, korenje, paprika in bučke. Začinimo z žličko kokosovega olja, kurkumo, curry-jem, rdečo papriko, grobo mletim poprom in zapečemo v pečici na 180 stopinj pb.15 minut.

 

Vmes...

… ni potrebe po malicah, pustimo organizmu, da si malo spočije od obilice hrane :).

Voda je med obroki seveda zelo pomembna, poleg tega so dovoljeni še nesladkani čaji, tudi kava brez mleka in sveža limonada. Za kanček sladkosti najljubših napitkov je priporočljiva le 100 % stevia.

 

Veliko lahkotnosti ;)!

Nadaljuj branje
Ogledi: 2132

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Ste kdaj razmišljali o svojem odnosu do denarja?

Menite, da je denar težko zaslužiti?

Si ga je sploh prav želeti?

Kaj denar sploh je?

 

Čeprav se z denarjem srečujemo takorekoč vsak dan, je denar v mnogih krogih še vedno tabu tema. Pri eni izmed raziskav, izvedeni v Ameriki, so ugotovili, da se celo raje pogovarjamo o smrti kot o denarju. Podobna raziskava, izvedena v Angliji, pa je razkrila, da neznancu celo hitreje zaupamo podatek o tem, koliko spolnih partnerjev smo imeli kot podatek o višini svoje plače. Denar je torej pogosto prepovedana tema. Še redkeje kot o samem denarju pa govorimo o tem, kakšen je naš odnos do denarja. Ker o tem le redko govorimo, o denarju pogosto razvijemo popačena prepričanja, ki nas tako na finančnem kot na drugih področjih po nepotrebnem ovirajo.

b2ap3_thumbnail_shutterstock_121346014.jpg 

Zakaj so naša prepričanja o denarju pomembna?

Če do denarja nimamo razčiščenega odnosa, sami sebe na poti do uspeha pogosto nezavedno sabotiramo. Težko sprejemamo dobre odločitve glede denarja, kadar te odločitve izvirajo iz strahu ali jeze. V skladu s svojimi mislimi in prepričanji se tudi vedemo, zato so od njih odvisne izkušnje, ki jih bomo v zvezi z denarjem imeli. Popačena prepričanja o denarju nas pogosto ovirajo pri iskanju službe, napredovanju v službi, uspehu, uresničevanju svojih želja in tudi na področju odnosov, saj je denar statistično gledano pogost izvor konfliktov. Zaradi popačenih prepričanj o denarju se lahko počutimo nemočne, jezne, nemirne ali pa nas glede denarja pogosto skrbi.

Če smo prepričani, da živimo v svetu pomanjkanja ter da je do denarja izredno težko priti, bomo opazili manj možnosti za nove načine služenja denarja. Nekdo, ki verjame, da si denarja ni prav želeti, se bo s svojim nadrejenim težko pogajal za višjo plačo. Denar bo le stežka sprejel od drugih. Nekdo, ki je prepričan, da z denarjem ne zna ravnati in da je denar povsem nepomemben, z njim ne bo načrtno upravljal ter bo svoje finančno ravnanje prepuščal naključjem.

 

Kaj torej lahko storimo?

Nekaterim je bil zdrav odnos do denarja že privzgojen, večina izmed nas pa mora zdrav odnos do denarja načrtno razviti. To storimo tako, da svoj odnos in prepričanja o denarju vzamemo pod drobnogled ter jih ozavestimo. Četudi morda ugotovimo, da naš odnos do denarja morda ni tako zdrav, kot bi si želeli, to ne pomeni, da bo vedno tako. Svoj odnos do denarja vsekakor lahko spreminjamo. Oblikujemo lahko tak odnos do denarja, ki nam bo v življenju koristil ter nam omogočal, da se počutimo sproščene, svobodne in bogate.

 

 

Če vas tema podrobneje zanima, vas vabim, da pokukate tudi v knjigo Skrita uganka denarja.

Nadaljuj branje
Ogledi: 2037

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Hrasti nas v Hrastniku obdajajo vsepovsod. Zato sem se odločila narediti želodovo kavo. Tako popularno v zadnjem času.

Želode je potrebno seveda nabrati in jim odstraniti kapice. Potem jih prelijte z vodo. Tisti, ki so pokvarjeni bodo plavali - te odstranite. Želod kuhajte cca 20 min, odlijte vodo in počakajte da se ohladi. Sedaj ga boste lažje olupili, poleg tega pa se je s kuhanjem odstranil tanin. Olupljene želode razpolovite in sušite v pečici pri max 60°C vsaj 4 ure.

Glede na to da sem zvarek delala prvič, je prišlo do manjših napak, ki jih bom naslednjič popravila. Da pa ne boste delali istih, preberite do konca.

Kuhani želodi so mehki in jih je zato lažje narezati na manjše koščke, kot pa da se s "trenjem" le teh ubadate ko so posušeni. Vendar tudi tukaj nastane problem, saj so določeni koščki večji od drugih in pri praženju se tisti manjši prej obarvajo kot pa večji...in na koncu dobite oglje :)

Skratka morda je najbolje prepražiti cele oz polovice želodov ali pa posušene zmleti in presejati tako da so koščki res približno enake velikosti.

Jaz sem imela različne velikosti in ko sem jih pražila je nastalo kar nekaj oglja. Pred uporabo sem praženo zmes presejala in lepe rjave koščke zmlela v kavnem mlinčku. Nad rezultatom sem bila dobesedno presenečena. Rjav prah zelo podoben kavi z vonjem po kakavu. V 2 dl vrele vode sem dala eno veliko res zvrhano žlico želodove kave, kuhala še 3 min, odstavila in počakala približno 10 min. Rezultat??

Po izgledu primerljiva z navadno kavo, vonj še najbolj podoben cikoriji, okus malo grenek, ampak z dodatkom mleka in malo sladkorja nastane zelo pitna. Okus, ki bi se ga z lahkoto navadil.

Pa še en nasvet. Če imate možnost praženja želoda zunaj, to tudi naredite, saj sem po končanem poskusu še eno uro zračila stanovanje...vidljivost je bila cca 3m  :).

Želodova kava je dobra za prebavo, vas segreje, je brez kofeina in lahko jo daste tudi otrokom.

Če pa želode samo prekuhate, olupite in posušite, pa lahko iz njih naredite moko, ki jo dodate kruhu...

Lahko pa jo daste tudi kot unikatno novoletno darilo. :)

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 4050

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

KUTINE in "TRIS UROKOV"

 

Če bi me kdo vprašal kateri letni čas imam najraje, bi se definitivno v tem trenutku odločila za jesen. Tako ali tako ima vsak svoje pluse in minuse in na koncu nam ne paše če je prevroče, premrzlo, preveč vetra, dežja, ni snega,...

Ampak jesen nas obdari s kopico čudovitih barv in meni osebno ni nič lepšega kot v lepem, sončnem vremenu hoditi skozi gozd ter poslušati šumenje padlega, suhega listja pod nogami.

Poleg čudovitih barv pa so tu še vsi neverjetno hranilni jesenski plodovi, zelenjava, sadje,...in pa noč čarovnic :) .

Ne, danes ne bom pisala o bučah, ker sem to že, danes so na vrsti kutine. Nekateri jih morda bolje poznate pod imenom dunje. Če pa še vedno ne veste, kako izgledajo, to so tiste rumene, velike, trde "jabolke", ki so jih včasih stare mame dajale v ali na omare, ker je njihov vonj res neverjeten. Večinoma so jih uporabljali kot dodatek kompotom prav zaradi vonja in kisline, ki jo vsebujejo ter pri pripravi marmelad, saj zaradi velike vsebnosti pektina pomagajo do želene trdote le te.

Kutine so zelo bogate z vitaminom C, cinkom, kalijem, bakrom, železom, prehranskimi vlakninami in še mnogimi drugimi, za zdravje zelo pomembnimi komponentami.

Že od nekdaj je znano, da se z njihovo pomočjo uspešno preprečuje in odpravlja razne alergije. Da zelo ugodno vplivajo na delovanje prebavil, preprečujejo raka, predvsem na črevesju, pomagajo pri hujšanju, skrbijo za zdravje lasnih mešičkov in s tem za boljšo rast las in še in še.

Surove niso ravno najbolj užitne. Njihove peške pa so zaradi majhne vsebnosti cianida celo strupene.

Receptov s kutinami je ogromno, ampak ker jaz ne bi bila jaz, če ne bi poskusila kakšne nove kombinacije, sem danes "ustvarila" tole...

Navadno imajo oz. morajo imeti jedi svoje ime... torej... preberite si kako je nastal "tis urokov"  :)

 

 

b2ap3_thumbnail_DSC_1267.jpg

 

No če ne drugega ste se pri imenu nasmejali. Ne samo zato ker je ravno čas noči čarovnic, ampak tudi zato, da bodo otroci sladico rajši pojedli. Če pa jim boste zraven povedali še kakšno zgodbo, katre nauk je, da ti samo ta sladica da moč  s katero lahko premagaš črno magijo, potem boste zmagali na celi črti.

Kaj se torej skriva v TRISU UROKOV?

Ja, trije uroki... spodnji del je polenta - skuhate polento, lahko jo malo sladkate in malenkost solite.

Sledi pire iz kutin. Kutine olupite, odstranite sredico, narežete in kar nekaj časa kuhate v vodi skupaj s klinčki, cimetom, vanilijevo skorjo. No jaz sem jih samo prepolovila in dala v pečico za 1 uro na 120°C ter jih nato olupila. Lupljenje je bilo tako lažje. Sem jih pa potem vseeno morala preliti z vodo in dati v mešalnik, da sem dobila gladko pasto. Pasti sem dodala sladkor in kuhala še 10 min.

Tretja plast pa je kri zlobnega vampirja...ne, je žele granatnega jabolka. Granatno jabolko sem olupila in iz semen stisnila sok, tako kot sem v enem izmed prejšnjih blogov napisala. Soku sem dodala kudzu, lahko pa dodaste želatino oz nekaj, kar bo pomagalo pri nastanku želeja.

V kozarček sem tako po plasteh nalila sestavine. Če boste delali tako kot jaz s kokosovim sladkorjem in kudzujem, lahko sladico postrežete tudi vašim najmlajšim. Dojenčkom, starim vsaj 8 mesecev, ki so se že spoznali z okusi in na sploh z gosto hrano.Zelo dobro pa se bo sladica obnesla tudi pri vseh ostalih in po njej ne boste imeli občutka polnosti.

Poskusite narediti svoj tris urokov, otrokom povejte zgodbo in skupaj uživajte v barvitih darovih jeseni!

 

LP

 

Jasmina 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1898

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Čas sveže zelenjave se počasi umika. Na vrsto bo prišla vložena, zamrznjena posušena ali kako drugače shranjena zelenjava.

Fižol lahko shranjujemo na zelo veliko načinov, med drugim tudi kot posušena semena. Vsem je znano, da pred kuhanjem fižol namakamo vsaj čez noč. Seme nabrekne in čas kuhanja je krajši. Nekateri celo zamenjajo vodo, ko fižol prvič zavre, ga perejo ali pa do vrenja kuhajo v raztopini sode bikarbone, skratka variant je več. Meni, kot nesojenemu kemiku pa se včasih po nekem slučaju, zgodijo odkritja... Fižol, namočen čez noč je čakal da postane fižolova juha, ampak je nekaj prišlo vmes in vse kar sem lahko naredila, je bilo to, da sem ga odcedila, sprala pod tekočo vodo in pokrila s kuhinjsko krpo...tudi naslednji dan sem naredila isto, ker je zopet nekaj prišlo vmes. Skratka, tretji dan sem se kar malo prestrašila, saj nisem pričakovala kalčkov. Skaljen fižol je bil v dobre pol ure kuhan in tako je bilo tudi kosilo zelo hitro pripravljeno. Zelo imam rada takšne jedi, vendar imam po njih vedno grrrooozne težave z napenjanjem ali celo krči v črevesju. No tokrat se to ni zgodilo. Zakaj? Odgovor je v bistvu zelo preprost. Seme ima v sebi rasne hormone, ki mu preprečujejo da bi vzklilo v neprimernih vremenskih pogojih (važna je temperatura, voda in kisik). Ko seme namakamo v vodi, le ta pripomore k tem, da se seme "zbudi", da se v njem začnejo pretakati tekočine in se vklopijo razni mehanizmi. Ko seme dovolj nabrekne in je kalček sposoben predreti lupinico, se rast nove rastline lahko začne. Hranila kalček najprej črpa iz zaloge v semenu. Zato je potrebno da se vklopijo različni encimi, ki skladiščeno hrano spremenijo v obliko, ki jo kalček lahko posrka. Zaradi vklopa teh mehanizmov, se v semenih zmanjša količina škroba oz pri stročnicah glutena in tako postanejo lažje prebavljive. Poleg tega, so se vsi rastlinski hormoni za zaščito semena, ki v stiku z vodo postanejo delujoči to naredili že izven našega telesa in jih ni več. Tudi lupinica semena je dosti bolj porozna , se celo odlušči in jo pri kuhanju lahko odstranimo, saj splava na gladino bodoče juhe. Vsekakor pa ne smete pozabiti na vse začimbne, zeliščne in dišavne dodatke, ki imajo zelo pomembno vlogo. Pomagajo pri prebavi, obogatijo okus in nas zalagajo z minerali in vitamini.

Na kaj pa morate biti pozorni pri kaljenju fižola. Suh fižol namakate čez noč. Naslednji dan ga dobro sperete in razprostrete po steklenem pekaču (oz po posodi, kjer bodo semena imela prostor) ter pokrijete s kuhinjsko krpo. Sperite večkrat na dan in vsakič pokrijte s krpo. Tako spiranje kot tudi krpa preprečujeta plesnim iz zraka, da se ne naselijo na zrnju ter tako povzročijo v začetku neprijeten vonj kasneje pa razvoj večjih zaplat plesni.

To je vse!

Lep pozdrav in dober tek!

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1738

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Prepoznate začimbo na sliki?

To so semena koriandra, ki jih lahko uporabljamo v takšni obliki ali pa zdrobljena. Domovina koriandra je Mediteran, poznan in cenjen tako v kulinariki, kot tudi po svojih zdravilnih lastnostih, pa je tako rekoč po celem svetu. Uporabljajo se listi rastline in njena semena. Listi so zelo podobni peteršiljevim, a rastlini lahko ločimo po vonju, ki pri peteršilju ni tako intenziven. Koriander lahko uporabljamo skoraj povsod. Zamesimo v kruh, dodamo sladicam, klobasam, omakam, prilogam, zelenjavi, sadju,...

Zakaj pa sploh pišem o koriandru?

Simbol letošnjega poletja so buče in kumare. Enostavno več ne morem jest niti surovih kumar niti v omaki, hladilnik pa že odseva zeleno barvo in se šibi pod težo le teh, jih bom pač vložila. Problem je tudi v tem, da je zamrzovalna skrinja prav tako že polna. Ko sem brskala za vsemi potrebnimi začimbami za vlaganje v kis, mi je pod roko prišel en velik paket okroglih semen. Z drobljenjem v možnarju so razvila čudovit vonj.

Koriander torej. To malo seme v sebi nosi ogromno zalogo železa in je tako zelo priporočljivo za umestitev v vsakdanjo prehrano vseh, ki imate težave s krvjo. Zaradi vsebnosti magnezija, mangana in bakra se ga priporoča vsem, ki imate težave z mišičnimi krči in proti nespečnosti. Kalij, vitamin A, C in K ter folat ugodno vplivajo na prebavo in hkrati delujejo antiseptično. Pri bolečinah v črevesju, nerednem odvajanju blata ali celo pri zastrupitvi s hrano se priporoča uživanje čaja narejenega iz koriandrovih semen. Znižuje telesno temperaturo, skrbi za dober vid, pozitivno vpliva na kardiovaskularni in nevrološki sistem. Z grizljanjem semen si lahko odpravimo slab zadah ali pa pozdravimo afte. Iz zdrobljenega koriandra si lahko v kombinaciji z medom naredimo masko za obraz ali pa omilimo srbečico ob piku žuželk.

No, ste vedeli za vse to???

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1677

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ste se prepoznali že v naslovu? Domačih "mask" za odpravo težav z lasiščem , kot je na primer prhljaj je malo morje. Meni najljubša je ta z ingverjem in olivnim oljem. Kadar nimam doma svežega ingverja enostavno uporabim sušenega in ga zmešam z olivnim oljem.( Svež ingver pa naribam in precedim njegov sok skozi gazo ter tega potem zmešam z olivnim oljem). Rjavo "brozgo" nato nanesem na lasišče in jo vsaj 5 min vtiram. Občutek na prstih je pravzaprav zoprn, vendar vztrajam. Ingver deluje na lasišče antiseptično in hkrati vlaži. Povečuje tudi prekrvavljenost lasnih mešičkov in zato lasje hitreje rastejo ter postanejo močnejši in svetlejši. Masko pustim delovati vsaj 30 min. Če vas je lasišče prej srbelo in imate ranice, boste občutili pekoče delovanje ingverja, ki pa je daleč od tistega ki ga občutite pri barvanju las. Glede na to, da suhi ingver za sabo pusti rahlo rumen odtenek, ga ne bi priporočala blondinkam. Raje uporabite sok svežega ingverja. Ker pa je zdravje lasišča in las odraz težav s prebavili in pljuči, ingver uporabljajte tudi v prehrani. Že zjutraj si ga lahko privoščite v čaju. Tako vas bo še dodatno pogrel in poskrbel za odpravo kakršnihkoli težav z želodcem ali prebavili. Z njim si boste povečali imunsko odpornost in čistili pljuča nepotrebnih sluzi v katerih se naselijo bakterije, ki so povzročiteljice vnetij. Jesen je pravi čas za uživanje ingverja. Razvajajte se z njegovim okusom in vonjem.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1675

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ali pa veveričji, kakor hočete, torej dnevi, ko lahko marsikaj shranimo in si tako zagotovimo dober vir vitaminov, mineralov in vlaknin iz domačega vrta. Ja, marsikaj se pri vkuhavanju, zamrzovanju ali pa sušenju izgubi, vendar prisegam, da je 100% boljše kot karkoli kupljenega. Dobro poznamo izvor sadja ali zelenjave in poznamo vse dodatke, s katerimi lahko še dodatno oplemenitimo ozimnico. Dodatki kot so razne začimbe (zvezdasti janež, cimet, klinčki, ingver, čili, ... izbrana vrsta soli, olja, domačega kisa) dajejo pripravljenim jedem poseben okus oz. če tako hočete vašo piko na i. Marsikatera mama se bo ob tem prebiranju najverjetneje smejala, češ punca kako da to nisi vedela. Na žalost nisem imela te sreče, da bi me kdorkoli naučil ali pa vsaj navdušil za npr. pripravo marmelade. Do danes sem mislila, da je priprava marmelade pač enolična, streseš očiščeno in narezano sadje v lonec, dodaš približno enako količino sladkorja, kuhaš in to je to... No pa sem se sama razsvetlila da temu ni tako. Kako skuhati dobro marmelado je v bistvu prava umetnost, seveda ne za vse tiste gospe, gospodje se opravičujem, če sem komu naredila krivico, ki marmelado pripravljajo že vrsto let in imajo količine in način priprave v malem prstu. Prav pozoren moraš biti, iz katere vrste sadja marmelada bo, saj določene vrste vsebujejo dovolj pektina in kisline, da bodo že z zelo malo sladkorja postale goste, druge vrste pa potrebujejo dodatek le tega. Pektin se sicer lahko kupi, vendar je meni bolj všeč tisti, ki ga spustijo jabolka, in sicer njihova lupina, sredica ter peške. Pa tudi dodatek ščepa soli obogati okus marmeladi. Čeprav je vroč dan, se po stanovanju širi zelo prijeten vonj ter seveda zadovoljen občutek doseženega hrčkovega efekta.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1544

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Tudi tokrat sem bila sama sebi poskusni zajček, nehote. Trenutna vročina kar kliče po nalivanju s tekočino, še toliko bolj če se sredi dneva odločiš, da boš prehodil Kobariško zgodovinsko pot. Tisti, ki jo poznate, veste da ni naporna, vendar te pri 35°C močno dehidrira in voda ni ravno najbolj pametna izbira za rehidracijo, saj te napihne in okrog hodiš kot vodni balonček. Zakaj? Telesne tekočine imajo svojo koncentracijo, prehod tekočine v telesu pa poteka po načelu osmoze, torej topilo prehaja iz področja manjše koncentracije v področje z višjo koncentracijo. Če pijemo samo vodo, bo le ta tako prehajala v celice, ki se bodo napihnile ( v tem primeru so to epitelijske celice črevesja ) in občutek ter seveda izgled napihnjenosti je tu. Veliko boljša izbira so izotonični napitki, ki imajo koncentracijo podobno našim telesnim tekočinam. Z njimi telesu zagotovimo potrebno tekočino in minerale, ki jih s potenjem izločimo. Da pa ne boste kupovali dragih in umetnih izotoničnih napitkov, si le te lahko naredite sami.

Kako?

V 1 liter vode dodajte 200 ml naravnega sadnega soka (stisnjena jabolka, pomaranča, limona,...) ter ščep soli.

Paziti morate, da pijača ne bo prehladna, saj si tako lahko prehladite črevesje.

V teh vročih dneh poskrbite da boste dovolj pili, dober znak zadostne hidriranosti je tudi obarvanost seča, ki naj bo svetlo rumene barve, če je le ta temnejša pa pomeni, da ste v telo vnesli premajhno količino tekočine. Če se le da, se izogibajte prekomernemu pitju kave, saj le ta še dodatno dehidrira telo.

Brez skrbi, januarja bo sigurno hladneje!

 

LP Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1887