BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: Oblačila

Danes ne morem mimo vse več člankov, ki se pojavljajo v različnih medijih na temo Oblačil in Tekstilij kje in kdo jih izdeluje. V ospredje prihajajo negativni vplivi, ki škodujejo našemu zdravju, toda nobenih sprememb ni videti. Trgovine s »takšno« robo so še vedno polne, nekateri trgovci si med rokovanjem s »takšno« robo natikajo rokavice, drugi na škodljivost niti ne pomislijo.

Pred časom sem brala članek z naslovom »Koliko otroških solz in strupa je na vaši majici?«. Avtorica prispevka Katerina Vidner Ferkov je o tem pisala v Delu (1.9.2014) in to ravno na prvi šolski dan, ko so otroci odeti v nova oblačila ponovno prestopili šolski prag. Med veselim nakupovanjem zadnje dni počitnic ni nihče pomislil na strupene snovi, ki so mogoče v barvitih izdelkih, prav tako je le redke zmotil močan vonj po formaldehidu ob prihodu v trgovino, kjer so ravnokar raztovorili in na police naložili »takšno« robo. Morebiti je tudi kak trgovec z vsako odprto embalažo vdihnil vonj po kloridu, nevezanih barvilih, in morebiti še kakšni drugi kemični spojini. NIHČE se ni vprašal KDO jih je naredil in seveda KJE.

Poleg članka je bila objavljena naslednja slika:

Enostavno ne morem članka samo prebrati in vsebine ne komentirati z vami, bralci bloga Bogastva zdravja. Kot zapisano: ….Komaj enajst lest stara Halima iz Bangladeša je morala v tovarni, kjer izdelujejo spodnje perilo Hanes, dokončati 150 kosov spodnjega perila na uro….

Vsebina celotnega članka je privedla do mojega današnjega naslova. Vem, da se ne sliši/bere lepo in prijazno, vendar naj postane izziv slehernemu bralcu. In res, vsak pri sebi lahko odgovori na vprašanje ali bi pojedel žemljice ali kruh, ki bi jih spekel enajstletni otrok? Da, ravno to je toliko bolj izpostavljeno, ker je večini samoumevno, da v določenem geografskem okolju delajo že otroci, medtem, ko v našem življenjskem okolju od toliko starega otroka večina niti ne pričakuje, da si sam pospravi majico v omaro? Niti oblačila, ki imajo mesto v šolskih garderobnih omaricah….

Spoštovani bralci, vem, da niti vsi skupaj delovnih navad in izkoriščanja v tekstilni industrializaciji po svetu ne bomo spremenili. Lahko pa spremenimo odnos do oblačil tam kjer smo, v svojem okolju; lahko spremenimo odnos do tistih, ki delajo v tej panogi v naši okolici in na ta način podpiramo lokalno izdelavo, tudi Oblačil.

Nadaljuj branje
Ključne besede: Oblačila Otroci
Ogledi: 1321

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Prvotno so se ljudje začeli oblačiti, da bi se zavarovali pred mrazom, vročino, vetrom in prahom. Svoja telesa so ogrinjali s kožo živali, z rastlinami, listi, ipd… Bili so zavarovani in funkcija predmetov s katerimi so se pokrili je bila izpolnjena. Pozneje so te predmete poimenovali Oblačila. Danes bi verjetno vsak pomislil na enako funkcijo Oblačil toda takšna misel danes ljudi ne izpolnjuje, ampak vselej najprej pomislijo na »dodano vrednost« Oblačil. Slednja vsekakor predstavlja Videz barv, vzorcev in modelov, ki je seveda diktiran z modno (umetno) industrijo svetovno priznanih blagovnih znamk, ne glede na kakovost in ceno. Plača se seveda ime blagovne znamke. Tako večina svoj Videz podredi diktiranemu barvitemu Videzu industrializacije, ki dandanes k nam prihajajo z vseh vetrov. Takšnemu pristopu izbiranja Oblačil je podrejena večina, saj je na voljo to, kar je na policah. Tako torej z izdelki iz polic oblikujemo svojo zunanjo podobo z Oblačili in s celotnim Videzom. Ko nam uspe združiti oboje se počutimo dobro, nasmejano in smo ponosni nase. V obratnem primeru bi bili morebiti nejevoljni, morebiti pa nas to sploh ne zanima. Seveda pa je Videz pogojen s kakovostjo izdelave. Verjetno vam ne bi bilo vseeno, če bi oblekli Oblačilo na sliki levo ali tega na sliki desno?