Prav zanimivo je, kako paradoksalen zna biti svet, v katerem živimo. Ljudje nikdar v zgodovini še nismo imeli toliko možnosti za (virtualno) povezovanje, kot jih imamo danes. V vsakem trenutku smo lahko v stiku s komerkoli na tem planetu, pogovarjamo se lahko preko video-povezav, si izmenjujemo elektronska sporočila ipd. A dejstvo je, da je ob vsem omenjenem osamljenost ena od najpogostejših težav sodobnega časa.
Katarina Kimovec
O osamljenosti neradi govorimo, saj je to za marsikoga boleča tema, ki pa še bolj pride do izraza prav ob koncu koledarskega leta (dan spomina na rajne in prazniki ob koncu leta). Ljudje smo pač socialna bitja, ki težijo k sreči, a sreča je zelo izmuzljiva »gospa«. Lahko jo ujamemo, a če je nimamo s kom deliti, nam zelo hitro spolzi iz rok in se spremeni v svoje pravo nasprotje.
Mogoče je kdo med vami ob branju zgornjih vrstic pomislil, da je sam, a vendar povsem srečen. To je seveda povsem mogoče. Vedeti namreč moramo, da je med osamljenostjo in samoto velika razlika. Samota je stanje, ko se oseba zavestno odloči biti sama, medtem ko je osamljenost občutek izolacije, ko se počutimo nepovezane s svetom okoli nas. Osamljenost se tako lahko pojavlja tako pri posameznikih, ki dejansko nimajo veliko stikov z drugimi ljudmi, kot tudi pri tistih, ki so obkroženi s številnim prijatelji in družino.
Po psihoanalitični razlagi je osamljenost posledica čustvene prizadetosti, zlorabe, zanemarjanja ali pomanjkanja ljubezni in pozornosti v otroštvu, ki je doživeto kot težko obdobje. Psihoanalitiki so prepričani, da ima tisto, kar se dogaja v posameznikovem zgodnjem otroštvu, močan vpliv na njegov občutek jaza in na njegova poznejša razmerja z drugimi.
Če človek odrašča v okolju, polnem zbadljivk, žaljivk in zavračanj, bo sčasoma razvil posebne mehanizme, ki ga bodo varovali pred prizadetostjo, in tako ohranjal varno distanco. Tudi ko odraste, zavzame enak odnos do ljudi, ki jih spozna na novo. Občutki osamljenosti so torej povezani z globljimi težavami, s katerimi se oseba noče soočiti.
Potrebno je ukrepati
Če ste mora pomislili, da gre pri osamljenosti za nepomembno težavo, ste se močno ušteli. Na to temo so strokovnjaki v preteklosti opravili celo vrsto raziskav, ki pa so dale skrb vzbujajoče rezultate. Med drugim se je izkazalo, da je učinek osamljenosti mogoče primerjati z učinkom 15 pokajenih cigaret dnevno, v splošnem pa osamljenost tveganje za smrt poveča kar za 26 do 45 odstotkov.
Ločena raziskava, opravljena v Švici, pa je vse to le potrdila in med drugim pokazala, da ljudje, ki so osamljeni slabše skrbijo za telesno dejavnost ter pogosteje poročajo o kroničnih boleznih, visokem holesterolu, diabetesu, psiholoških stiskah in depresiji. Pogosto se zgodi, da stanje osamljenosti posameznika pripelje tako daleč, da želi škoditi sebi, pojavijo se misli o samomoru, prizadete osebe pa celo naglas povedo, da v življenju enostavno ne vidijo več smisla. To je definitivno skrajni čas, da rečemo bobu bob in začnemo ukrepati.
Prvi korak, ki ga mora posameznik narediti na poti do rešitve, je zagotovo priznanje in odkrito soočenje z osamljenostjo. V začetnih fazah osamljenosti si lahko pomagamo sami, če pa gre že za tako zakoreninjeno težavo, da pomoč in pogovorom z laikom ne pomaga, je nujno potrebna pomoč strokovnjaka (npr. psihoterapevta).
A bolje je, da težavo poskusimo rešiti že v zgodnjih fazah. Veliko za osamljenega lahko postori okolica, ki prepozna njegovo stisko. Če osamljeni namreč opazi, da ga drugi upoštevajo in mu stojijo ob strani, to že lahko pomeni začetek poti iz negativne spirale osamljenosti. A pri tem je potrebna vztrajnost in tenkočutnost. Osamljeni so namreč zaradi dogodkov, ki so jih v preteklosti prizadeli, nezaupljivi in so pogosto mnenja, da je bolj varno ohranjati distanco do ljudi.
Če pa ste osamljeni sami, je pomembno, da čimprej poskusite poiskati podporo. Ne bojte se prositi za pomoč. Pogovor s prijateljem družinskim članom ali terapevtom vam lahko pomaga razumeti in obvladati svojo osamljenost. Namesto da se umikate in izogibate stikom z drugimi, se potrudite za ohranjanje družabnih stikov.
Tudi vzpostavljanje novih kakovostnih odnosov naj po prioritetna naloga, pri čemer vam utegne pomagati razvijanje in učenje novih socialnih veščin. Da bi spoznali nove ljudi z vam enakimi interesi, se vključite v lokalne skupnosti, klube ali organizacije. Predvsem pa je pomembno še eno: Omejite uporabo družabnih omrežij. Virtualni prijatelji namreč niso pravi prijatelji in zelo vam bo koristilo, če manj časa preživite na spletu in več v resničnem svetu.
Čeprav pri osamljenosti govorimo o globokem čustvu, s katerim se srečujejo mnogi posamezniki, obstajajo načini, kako to čustvo obvladati in osamljenost premagati. Če se z njo soočate, vedite, da niste sami in da lahko poiščete podporo ter se vključite v dejavnosti, ki vam bodo pomagale zmanjšati občutek osamljenosti. Ko vam bo to uspelo, se bo močno izboljšalo vaše duševno in telesno zdravje, poleg tega pa bo življenje znova dobilo smisel. Verjemite, vredno je!
