BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: shranjevanje

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Čas sveže zelenjave se počasi umika. Na vrsto bo prišla vložena, zamrznjena posušena ali kako drugače shranjena zelenjava.

Fižol lahko shranjujemo na zelo veliko načinov, med drugim tudi kot posušena semena. Vsem je znano, da pred kuhanjem fižol namakamo vsaj čez noč. Seme nabrekne in čas kuhanja je krajši. Nekateri celo zamenjajo vodo, ko fižol prvič zavre, ga perejo ali pa do vrenja kuhajo v raztopini sode bikarbone, skratka variant je več. Meni, kot nesojenemu kemiku pa se včasih po nekem slučaju, zgodijo odkritja... Fižol, namočen čez noč je čakal da postane fižolova juha, ampak je nekaj prišlo vmes in vse kar sem lahko naredila, je bilo to, da sem ga odcedila, sprala pod tekočo vodo in pokrila s kuhinjsko krpo...tudi naslednji dan sem naredila isto, ker je zopet nekaj prišlo vmes. Skratka, tretji dan sem se kar malo prestrašila, saj nisem pričakovala kalčkov. Skaljen fižol je bil v dobre pol ure kuhan in tako je bilo tudi kosilo zelo hitro pripravljeno. Zelo imam rada takšne jedi, vendar imam po njih vedno grrrooozne težave z napenjanjem ali celo krči v črevesju. No tokrat se to ni zgodilo. Zakaj? Odgovor je v bistvu zelo preprost. Seme ima v sebi rasne hormone, ki mu preprečujejo da bi vzklilo v neprimernih vremenskih pogojih (važna je temperatura, voda in kisik). Ko seme namakamo v vodi, le ta pripomore k tem, da se seme "zbudi", da se v njem začnejo pretakati tekočine in se vklopijo razni mehanizmi. Ko seme dovolj nabrekne in je kalček sposoben predreti lupinico, se rast nove rastline lahko začne. Hranila kalček najprej črpa iz zaloge v semenu. Zato je potrebno da se vklopijo različni encimi, ki skladiščeno hrano spremenijo v obliko, ki jo kalček lahko posrka. Zaradi vklopa teh mehanizmov, se v semenih zmanjša količina škroba oz pri stročnicah glutena in tako postanejo lažje prebavljive. Poleg tega, so se vsi rastlinski hormoni za zaščito semena, ki v stiku z vodo postanejo delujoči to naredili že izven našega telesa in jih ni več. Tudi lupinica semena je dosti bolj porozna , se celo odlušči in jo pri kuhanju lahko odstranimo, saj splava na gladino bodoče juhe. Vsekakor pa ne smete pozabiti na vse začimbne, zeliščne in dišavne dodatke, ki imajo zelo pomembno vlogo. Pomagajo pri prebavi, obogatijo okus in nas zalagajo z minerali in vitamini.

Na kaj pa morate biti pozorni pri kaljenju fižola. Suh fižol namakate čez noč. Naslednji dan ga dobro sperete in razprostrete po steklenem pekaču (oz po posodi, kjer bodo semena imela prostor) ter pokrijete s kuhinjsko krpo. Sperite večkrat na dan in vsakič pokrijte s krpo. Tako spiranje kot tudi krpa preprečujeta plesnim iz zraka, da se ne naselijo na zrnju ter tako povzročijo v začetku neprijeten vonj kasneje pa razvoj večjih zaplat plesni.

To je vse!

Lep pozdrav in dober tek!

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1446

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Pozdravljeni , prijatelji zdravilnih rožic!
Letos nabiralci in ljubitelji zdravilnih rožic res nimamo sreče. Lepo vreme nas namreč prav nič ne mara in hodi kdo ve kje. Imam občutek, kot da dobesedno ukradem vsako zelišče, ki mi ga uspe nabrati.  Pa vendarle se je vredno potruditi. Kako že pravijo modri možje: »Bolje preprečevati, kot zdraviti.« In pri tem so nam darovi narave v veliko pomoč. Le pravilno jih moramo nabrati, pripraviti in shraniti. O nabiranju sem pisala v prejšnjem članku.  Danes si poglejmo, kako zdravilne rastline pripravimo za shranjevanje.

SUŠENJE ZDRAVILNIH RASTLIN
Za shranjevanje ali uporabo večino zdravilnih rastlin posušimo. Sušenje prepreči nezaželene pretvorbe ali razgradnjo zdravilnih učinkovin zaradi delovanja fermentov, ki se sprostijo ob umiranju rastline ali njenih delov. Na posušenih delih rastlin se bakterije in glivice ne morejo razvijati, zato nam tako obdelane rastline ne bodo zgnile. Sušenje je torej način konzerviranja zdravilnih rastlin, ki ga moramo opraviti kar najhitreje po tem, ko smo jih nabrali. Pri tem delu je izjemnega pomena čistoča!

Priprava na sušenje 
Nabranih rastlin nikoli ne puščamo na kupih. Če se le da, nadzemnih rastlinskih delov (cvetov, listov, celotne zeli, lubja, semen) nikoli ne peremo. Že med nabiranjem pazimo, da med zelišči ni drugih rastlin.  Če sušimo več zelišč naenkrat, pazimo, da se ne pomešajo. Zelišča, liste in nekatere cvetove sušimo cele, pri nekaterih pa samo venčne liste, ki jih ločimo pred sušenjem.
Če sušimo cele rastline, jih lahko povežemo v šopke in jih sušimo obešene s cvetovi navzdol.
Korenine pred sušenjem dobro očistimo, vendar jih ne smemo namakati v vodi. Operemo vsako posamezno korenino in jo nato hitro osušimo. Korenine narežemo po dolgem na pol centimetra debele dele, da se hitreje posušijo.  Lahko jih nanizamo na niti in jih napnemo nad pečjo.

Sušenje
Sušimo kolikor je mogoče hitro, vendar v senci in na prepihu.  Pri tem si lahko pomagamo z gospodinjskimi aparati za sušenje. Lahko pa zelišča sušimo  tudi v električni pečici, na krušni peči,  na podstrešju ali drugem primernem prostoru. Ti prostori morajo biti zračni, čisti in zavarovani pred živalmi.
Zdravilna zelišča razprostremo na bombažne prte. Vendar POZOR, ob pranju le teh nikoli ne uporabljamo mehčalcev za perilo, ter jih vsaj 3 do 4 krat splaknemo in posušimo na zraku. V nasprotnem primeru se zelišča navzamejo vonja po mehčalcu ali pralnem prašku, ki ga čutimo ob pitju čaja, kar, ne le, da ni okusno, je tudi zdravju škodljivo.
Če sušimo na odprtem  mestu (krušna peč, podstrešje), zelišča pokrijemo s tanko bombažno zaščito (odslužene zavese, kopertan), da jih zaščitimo pred prahom in insekti. 
Na soncu sušimo le izjemoma in sicer rastline, ki imajo bele cvetove in še to zelo na hitro (bezgov cvet, kamilico),  orehove liste, ki ob sušenju v senci potemnijo, in lubje.
Plodove lahko sušimo v pečici, vendar moramo paziti, da temperatura ne preseže 36 0C.
Brinovih jagod ne smemo sušiti na peči, temveč le v tankem sloju pri naravni temperaturi in na prepihu. Večkrat jih premešamo, da  se ne segrejejo.
Med sušenjem rastline večkrat preložimo in zamenjamo vlažno podlago.
Rastline, ki vsebujejo eterično olje, skušamo pri sušenju čim manj poškodovati.
Pri umetni toploti temperatura ne sme presegati 36 0C, pri drogah s hlapnimi olji mora biti še nižja. Različni deli rastlin se različno dolgo sušijo. Tanki, nemesnati listi so posušeni hitreje kot debeli listi ali korenine. Rastlinski deli so suhi, ko šumijo in se lomijo.  Tudi ob pravilnem sušenju nekatere droge močno spremenijo barvo: listi trpotca, poprove mete in bazilike pogosto počrnijo.
Če rastline niso dobro posušene rade splesnijo, počrnijo in se v njih zaredijo molji in črvički. Take rastline niso uporabne in jih uničimo – zažgemo.

SHRANJEVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN
Posušene rastline ali rastlinski deli, ki jih lahko za določen čas shranimo za kasnejšo predelavo in uporabo, se imenujejo droge.
Zelo važno je pravilno shranjevanje posušenih zdravilnih rastlin. Veliko škode nastane zaradi nepravilnega shranjevanja. In vse veselje ob nabiranju in sušenju se tako spremeni v žalost. Zdravilne rastline so sestavljene iz zelo občutljivih snovi, ki jim škoduje svetloba, vlaga, hitro se navzamejo tujih agresivnih vonjev. Na vse to je potrebno paziti pri izbiri skladišča. 

Kako shranjujemo zdravilne rastline
 Takoj ko so zdravilne rastline ali njihovo deli suhi, jih še enkrat pregledamo in odstranimo, kar ni dobrega. Nato drogo na drobno razrežemo in pripravimo za shranjevanje. Rastline, ki vsebujejo eterično olje zrežemo in zdrobimo šele ob pripravi čajne mešanice.
Velikost posode prilagodimo količini droge. Najprimernejši za shranjevanje so stekleni kozarci ali porcelanaste posode, ki se lahko tesno zaprejo. Droge, ki jih imamo v prozornih, steklenih kozarcih, hranimo v temnih prostorih ali pa jih na zunanji strani ovijemo z alufolijo.
Za shranjevanje drog niso primerne pločevinaste in pocinkane posode, ker lahko pride do oksidacijskih procesov.  Če nimamo drugih posod, jih znotraj obložimo s čisto papirnato vrečko, v katero natresemo droge. .Prav tako niso primerne lesene posode, pobarvane z oljnatimi, lesnimi ali drugimi barvami, ker se droge navzamejo njihovega vonja. 
Vsak kozarec ali drugo posodo opremimo z nalepko, na kateri je napisano  ime rastline ali droge, čas (mesec in leto) in kraj nabiranja.

Zdravilna zelišča ne marajo polovičarstva. Pri deli z njimi moramo biti natančni in vestni, pa tudi spoštljivi. Le tako bodo naši čaji in ostali zeliščarski produkti kvalitetni in nam bodo v korist. Včasih pa tudi za malo »crkljanja«.  No to pa je že tema za naslednje članke.

Želim nam lepih sončnih dni, da nam uspe nabrati še kakšno zelišče za pripravo čaja v zimskih dneh.

Vse dobro vam želim
Jožica Bajc Pivec

Nadaljuj branje
Ogledi: 5855