BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: sušenje

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Definitivno vsi veste kako zgleda in kakšen okus ima.

Vas je pa najverjetneje kar nekaj takšnih, ki se vam ne da ubadati z njo, saj je lupljenje dokaj zoprno. Najlažje je priti do semen tako, da odrežete na vrhu (tam kjer je bil pecelj) in na dnu (tam kjer je muha), nato pa z nožem naredite vsaj 4 zareze ob strani (oz vidite razdelke, ko odrežete spodnji in zgornji del in zarežete po njih) - tako kot bi lupili pomarančo. Zaradi krhkosti jo je zelo enostavno razkosati in iz vsakega kosa izluščiti semena. Nekateri luščijo sadež tako, da ga potopijo v vodo, saj lupina plava na vodi, semena pa potonejo. No meni osebno, ta varianta predstavlja še večje packanje in sem se raje odločila za "suho" verzijo.

 

 

 

b2ap3_thumbnail_2015-10-16_14.41.15.jpg

 

Če se lotite semena jesti sama, imate zelo kmalu polna usta suhih koščic in to ni ravno zabavno. Nekateri delajo smoothije tako da enostavno semena zmeljejo v blenderju. Nastane gost kašast sok lepe roza barve, sicer dokaj dobrega okusa, dokler se vam prvo zdrobljeno seme ne zatakne ali za zobe ali pa za kak mandel. Torej tudi dokaj neprijetna stvar. Nekateri samo prepolovijo granatno jabolko in ga "ožamejo" z ožemalnikom agrumov.

Moja varianta je ožemanjem s stiskalnikom krompirja. Dokaj enostavna zadeva in zadovoljiv izkoristek. Iz dveh srednje velikih granatnih jabolk cca 1 dl soka. Najbolje pri vsem pa je, da so semena lepo ločena in jih je tako zelo enostavno stresti na pekač, kjer se v pečici sušijo (50-55°C) - dokler niso suha.

Posušena semena granatnega jabolka znana tudi pod imenom ANARDANA, se na bližnjem vzhodu in v indijskih deželah uporabljajo kot začimba, po okusu sorodna tamarindi in limoni. Torej okus, ki ga dajejo je kiselkast, kar še dodatno okrepi okus mesnim jedem. Sušena semena je najbolje streti v možnarju tik pred uporabo. Zaradi visoke vsebnosti pektina, pa jih lahko uporabljate tudi za zgoščevanje marmelad. To naredite tako da v posebni posodi pripravite "pektin" - strta semena v vodo in nekaj časa kuhate, da se zgosti ali s semeni napolnite čajno vrečko in jo daste v marmelado.

Zakaj pa bi se sploh toliko ubadali s tem sadežem???

Mnogo zgodb se nanaša in opisuje granatno jabolko, celo tista o Adamu in Evi in o drevesu spoznanja. Povezujejo ga s plodnostjo in že več stoletji je v tradicionalni kitajski medicini znano, da so z njim odpravljali trakulje in druge zajedavce v črevesju.

Sicer farmacevtska industrija še ni potrdila, da kombinacija aktivnih snovi preprečuje , upočasnjuje ali zdrave določene tegobe (ker bi bilo to najverjetneje --------- v lastno skledo) ni pa tega tudi ne ovrgla.

Torej, ugodno vpliva na delovanje srca in ožilja. Krepi in čisti prebavila, skrbi za lepo kožo in predvsem pomembno - GOSPODJE - skrbi za prostato oz preprečuje raka na prostati!!!!

Sok je tudi naraven pripomoček za zniževanje telesne temperature (prav tako tudi "čaj" iz zdrobljenih suhih semen). Njegova uporaba je priporočljiva tudi pri kašlju in na sploh za hitrejše okrevanje pri prehladu.

Sok, ki sem ga iztisnila je bil zame presladek in sem ga razredčila z vodo...

Vi, pa si ga privoščite po svoje.

LP

 

Jasmina

Ta in ostale bloge lahko preberete tudi na moji spletni strani: http://www.erina.si/

ali pa mi sledite na facebooku: Erina

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 2225

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Pozdravljeni , prijatelji zdravilnih rožic!
Letos nabiralci in ljubitelji zdravilnih rožic res nimamo sreče. Lepo vreme nas namreč prav nič ne mara in hodi kdo ve kje. Imam občutek, kot da dobesedno ukradem vsako zelišče, ki mi ga uspe nabrati.  Pa vendarle se je vredno potruditi. Kako že pravijo modri možje: »Bolje preprečevati, kot zdraviti.« In pri tem so nam darovi narave v veliko pomoč. Le pravilno jih moramo nabrati, pripraviti in shraniti. O nabiranju sem pisala v prejšnjem članku.  Danes si poglejmo, kako zdravilne rastline pripravimo za shranjevanje.

SUŠENJE ZDRAVILNIH RASTLIN
Za shranjevanje ali uporabo večino zdravilnih rastlin posušimo. Sušenje prepreči nezaželene pretvorbe ali razgradnjo zdravilnih učinkovin zaradi delovanja fermentov, ki se sprostijo ob umiranju rastline ali njenih delov. Na posušenih delih rastlin se bakterije in glivice ne morejo razvijati, zato nam tako obdelane rastline ne bodo zgnile. Sušenje je torej način konzerviranja zdravilnih rastlin, ki ga moramo opraviti kar najhitreje po tem, ko smo jih nabrali. Pri tem delu je izjemnega pomena čistoča!

Priprava na sušenje 
Nabranih rastlin nikoli ne puščamo na kupih. Če se le da, nadzemnih rastlinskih delov (cvetov, listov, celotne zeli, lubja, semen) nikoli ne peremo. Že med nabiranjem pazimo, da med zelišči ni drugih rastlin.  Če sušimo več zelišč naenkrat, pazimo, da se ne pomešajo. Zelišča, liste in nekatere cvetove sušimo cele, pri nekaterih pa samo venčne liste, ki jih ločimo pred sušenjem.
Če sušimo cele rastline, jih lahko povežemo v šopke in jih sušimo obešene s cvetovi navzdol.
Korenine pred sušenjem dobro očistimo, vendar jih ne smemo namakati v vodi. Operemo vsako posamezno korenino in jo nato hitro osušimo. Korenine narežemo po dolgem na pol centimetra debele dele, da se hitreje posušijo.  Lahko jih nanizamo na niti in jih napnemo nad pečjo.

Sušenje
Sušimo kolikor je mogoče hitro, vendar v senci in na prepihu.  Pri tem si lahko pomagamo z gospodinjskimi aparati za sušenje. Lahko pa zelišča sušimo  tudi v električni pečici, na krušni peči,  na podstrešju ali drugem primernem prostoru. Ti prostori morajo biti zračni, čisti in zavarovani pred živalmi.
Zdravilna zelišča razprostremo na bombažne prte. Vendar POZOR, ob pranju le teh nikoli ne uporabljamo mehčalcev za perilo, ter jih vsaj 3 do 4 krat splaknemo in posušimo na zraku. V nasprotnem primeru se zelišča navzamejo vonja po mehčalcu ali pralnem prašku, ki ga čutimo ob pitju čaja, kar, ne le, da ni okusno, je tudi zdravju škodljivo.
Če sušimo na odprtem  mestu (krušna peč, podstrešje), zelišča pokrijemo s tanko bombažno zaščito (odslužene zavese, kopertan), da jih zaščitimo pred prahom in insekti. 
Na soncu sušimo le izjemoma in sicer rastline, ki imajo bele cvetove in še to zelo na hitro (bezgov cvet, kamilico),  orehove liste, ki ob sušenju v senci potemnijo, in lubje.
Plodove lahko sušimo v pečici, vendar moramo paziti, da temperatura ne preseže 36 0C.
Brinovih jagod ne smemo sušiti na peči, temveč le v tankem sloju pri naravni temperaturi in na prepihu. Večkrat jih premešamo, da  se ne segrejejo.
Med sušenjem rastline večkrat preložimo in zamenjamo vlažno podlago.
Rastline, ki vsebujejo eterično olje, skušamo pri sušenju čim manj poškodovati.
Pri umetni toploti temperatura ne sme presegati 36 0C, pri drogah s hlapnimi olji mora biti še nižja. Različni deli rastlin se različno dolgo sušijo. Tanki, nemesnati listi so posušeni hitreje kot debeli listi ali korenine. Rastlinski deli so suhi, ko šumijo in se lomijo.  Tudi ob pravilnem sušenju nekatere droge močno spremenijo barvo: listi trpotca, poprove mete in bazilike pogosto počrnijo.
Če rastline niso dobro posušene rade splesnijo, počrnijo in se v njih zaredijo molji in črvički. Take rastline niso uporabne in jih uničimo – zažgemo.

SHRANJEVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN
Posušene rastline ali rastlinski deli, ki jih lahko za določen čas shranimo za kasnejšo predelavo in uporabo, se imenujejo droge.
Zelo važno je pravilno shranjevanje posušenih zdravilnih rastlin. Veliko škode nastane zaradi nepravilnega shranjevanja. In vse veselje ob nabiranju in sušenju se tako spremeni v žalost. Zdravilne rastline so sestavljene iz zelo občutljivih snovi, ki jim škoduje svetloba, vlaga, hitro se navzamejo tujih agresivnih vonjev. Na vse to je potrebno paziti pri izbiri skladišča. 

Kako shranjujemo zdravilne rastline
 Takoj ko so zdravilne rastline ali njihovo deli suhi, jih še enkrat pregledamo in odstranimo, kar ni dobrega. Nato drogo na drobno razrežemo in pripravimo za shranjevanje. Rastline, ki vsebujejo eterično olje zrežemo in zdrobimo šele ob pripravi čajne mešanice.
Velikost posode prilagodimo količini droge. Najprimernejši za shranjevanje so stekleni kozarci ali porcelanaste posode, ki se lahko tesno zaprejo. Droge, ki jih imamo v prozornih, steklenih kozarcih, hranimo v temnih prostorih ali pa jih na zunanji strani ovijemo z alufolijo.
Za shranjevanje drog niso primerne pločevinaste in pocinkane posode, ker lahko pride do oksidacijskih procesov.  Če nimamo drugih posod, jih znotraj obložimo s čisto papirnato vrečko, v katero natresemo droge. .Prav tako niso primerne lesene posode, pobarvane z oljnatimi, lesnimi ali drugimi barvami, ker se droge navzamejo njihovega vonja. 
Vsak kozarec ali drugo posodo opremimo z nalepko, na kateri je napisano  ime rastline ali droge, čas (mesec in leto) in kraj nabiranja.

Zdravilna zelišča ne marajo polovičarstva. Pri deli z njimi moramo biti natančni in vestni, pa tudi spoštljivi. Le tako bodo naši čaji in ostali zeliščarski produkti kvalitetni in nam bodo v korist. Včasih pa tudi za malo »crkljanja«.  No to pa je že tema za naslednje članke.

Želim nam lepih sončnih dni, da nam uspe nabrati še kakšno zelišče za pripravo čaja v zimskih dneh.

Vse dobro vam želim
Jožica Bajc Pivec

Nadaljuj branje
Ogledi: 5855