BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: zdravilna zelišča

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Za začetek razkrijmo nekaj osnovnih dejstev o prostati. Je majhna moška žleza, zelo pomembna za zdravje reproduktivnega sistema. Je pb. velikosti in oblike oreha ter leži pod sečnim mehurjem in pred danko. Ključna naloga prostate pa je pomoč pri produkciji semenske tekočine. S staranjem se lahko poveča, kar pomeni npr. pri 40 let starem moškem spremembo iz velikosti oreha na velikost marelice, do starosti 60 let, pa lahko doseže že velikost limone. Ker prostata obdaja sečnico lahko tako povečanje zaradi pritiska na sečnico povzroča težave pri uriniranju in sčasoma inkontinenco. Te težave se sicer navadno ne pojavijo pred 50. letom starosti, nikakor pa niso izključene tudi v bolj zgodnjih letih.

Klinično imenujemo povečano prostato benigna hiperplazija prostate (BHP). Dejavniki tveganja so starost in družinsko ozadje. Za boljšo predstavo, da tveganje za pojav takega stanja ni nedolžno, je dejstvo, da pri 8 od 10 moških sčasoma pride do povečanja prostate. Prav tako se pb. 90 % moških po 85 letih starosti spopada z BHP. Zavedati se moramo tudi dejstva, da je povečanje prostate dejavnik tveganja za pojav raka prostate, najpogostejše oblike raka pri moških.

Simptomi povečanja prostate so zelo neugodni in vključujejo težave pri začetku uriniranja ali nasploh sposobnosti uriniranja, pogosto potrebo po uriniranju, predvsem ponoči, občutek, da po uriniranju mehur še vedno ni prazen, nenadno potrebo po uriniranju in naprezanje med uriniranjem.

Če povzamemo ključno dejstvo: stanje povečane prostate s posledičnimi zapleti je zelo pogosto in neprijetno ter močno poslabša kakovost življenja. Na srečo, je rešljivo, vendar le s ta pravim pristopom.

b2ap3_thumbnail_iStock_000049860678_Large.jpg

Da preidemo s teorije k praktičnim nasvetom, v nadaljevanju sledi kratek protokol za ohranjanje vitalnosti moških in žensk, zdravja prostate in za prevencijo ter kurativo raka prostate in dojk.

  • Ključno je povečanje vnosa antioksidantov, vitaminov in mineralov, predvsem s sadjem in predvsem zelenjavo. Najbolj prednosten učinek imajo križnice (brokoli, cvetača in zelje) ter paradižnik.

 

  • Dnevno uživanje kakovostnega zelenega čaja ima neverjeten antioksidativni učinek.

 

  • Nepražena bučna semena, ki vsebujejo široko paleto antioksidantov, vitaminov in mineralov.

 

  • Jagode palmeto – hrana ameriških starodavnih ljudstev s specifičnim učinkom na testosteron in zdravje prostate.

 

  • Kurkumin z močnim protivnetnim učinkom.

 

  • Nepogrešljivi minerali in vitamini: predvsem vitamin D3, ki regulira presnovo na nivoju genov, vitamin E ter zelo kritična minerala presnove selen in cink. 

 

  • Minimalizirati je potrebno uživanje predelanega, dimljenega in ocvrtega mesa, ki ima kot vir heterocikličnih aminov nevarne rakotvorne učinke.

 

  • Emocionalna komponenta je prav tako ključna. Kot razlaga dr. Bruce Lipton v svoji knjigi The Biology of Belief, je eno najbolj fenomenalnih dejstev, da se naše celice spreminjajo pod vplivom okolja, ki pa ga ustvarjamo sami s svojim mišljenjem, emocijami, dejanji, osebami s katerimi se družimo itd. Stres je v središču vseh teh dejavnikov.

 

  • Ne pozabimo pa seveda tudi na vsakodnevno gibanje in svež zrak, ki naj bosta pravilo in ne le izjema.

 

Kompleks pomembnih naravnih učinkovin pa lahko najdete tudi tukaj.

 

Pa veliko zdravja tako moškim kot tudi njihovim boljšim polovicam :).

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1113

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

TROBENTICE

Pomlad je tu...

Prvi znanilci pomladi - zvončki že belijo travnike in gozdna tla, trobentice pa jim delajo družbo.

Trobentice niso samo lepe, rumene, dišeče, piskajoče rožice, ampak rastlinica, ki v sebi nosi zelo veliko vitamina C.

Procent vitamina C je spomladi največji v cvetovih, kasneje pa je le tega največ v listih. Listi niso ravno okusni, lahko pa so dober dodatek pomladnim solatam, smutijem ali čajem. Korenine in cvetovi vsebujejo saponine  (učinkovine, ki raztapljajo snovi nastale in nakopičene v vnetih dihalih ter pospešujejo izločanje vode iz telesa). Obstaja farmacevtsko izdelan sirup za lajšanje kašlja na osnovi timijana in korenin trobentic.

Domovina trobentic je Anglija. O njih je pisal celo W.Shakespeare. Imajo zelo bogato zgodovino uporabe v ljudskem zdravilstvu. Pomagajo pri izkašljevanju, znižujejo telesno temperaturo, delujejo protibolečinsko, vsebuje salicilate (derivati salicilne kisline, ki jih najdemo v zelenjavi in sadju) - izogibati se jim morajo ljudje, ki so alergični na salicilno kislino, ki uporabljajo zdravila proti strjevanju krvi in nosečnice. Zmečkani listi in cvetovi zelo dobro celijo rane.

Sirup iz trobentic: dobro oprane in osušene cvetove trobentic nalagamo v kozarec izmenično z medom. Čez poletje ga postavimo na sonce. Za lažje izkašljevanje večkrat na dan zaužijemo žličko pripravka.

Posušene liste in cvetove lahko uporabimo za pripravo čajev (dodamo še druga zelišča npr. timijan, komarček, meta,...).

V Nemčiji in Avstriji cvetove trobentic velikokrat dodajajo mlečnim jedem in pecivu.

S cvetovi trobentic (svežimi, kandiranimi) lahko zelo lepo dekoriramo jedi preden jih ponudimo. Prav tako lahko s posušenimi cvetovi (uporabimo še cvetove drugih rastlin drugačne barve) okrasimo doma pečen kruh.

Torej, čim prej na  spomladanski sprehod. S seboj vzemite košarico in jo napolnite s trobenticami. Uživajte v ponovnem prebujanju narave in bogastvu vitaminov, ki nam jih ponuja.

viri:

Di Grazia, A. Zdravi z naravo. 386 receptov ljudskega zdravilstva. Porezen d.o.o. Cerkno. 2013

Grlić, L. Užitne divje rastline. Cankarjeva založba Ljubljana. 1980

http://www.pharmachoice.co.za/products/cough-support/viralchoice-cough-syrup

 

 

Jasmina Škrabar, nutricionistka za superživila, certificirana prehranska svetovalka za športnike

Nadaljuj branje
Ogledi: 2381

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Prekomerna telesna teža in debelost sta v današnjem času označeni kot globalni problem. Kar pomeni, da se oba pojma razumeta kot bolezensko stanje in ne samo kot težava določenih posameznikov. V zahodnem svetu je 60% ljudi s prekomerno težo oz. so predebeli (debelost pomeni najvišjo stopnjo prekomerne telesne teže). Težava se pojavlja pri vseh starostnih skupinah, najbolj pa so seveda ogroženi otroci, saj nevede kopirajo prehranske navade svojih staršev. Težava je predvsem v življenjskem slogu, ki nam ga narekuje čas, v katerem živimo ter »prikrite« povezave med industriskimi giganti (prehrambena industrija – farmacevtska industrija – medicina).

Nadaljuj branje
Ogledi: 1326

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Pozdravljeni prijatelji zdravilnih rožic.

Čas prav neusmiljeno beži. Ob vseh dobrih sklepih, mi nikakor ne uspe zapise objaviti v rednih rokih. Upam da vam bodo kljub zamudi koristili.

V času dopustov poiščemo neokrnjene dele naše lepe narave in si naberemo rastlinic za lastne potrebe. Nabiramo samo tisto, kar res dobro poznamo. Kdaj in kako pa v spodnjih vrsticah.

Čas nabiranja zdravilnih rastlin

Zdravilne rastline nabiramo skozi vse leto glede na uporabnost zdravilnega dela rastline. Pri tem se držimo koledarja nabiranja zdravilnih rastlin, ki ga najdemo v večini dobrih zeliščarskih priročnikov ali ob opisih posameznih rastlin.  Vendar časov nabiranja ne smemo jemati preveč strogo, saj so odvisni od vremenskih razmer. Upoštevati je potrebno dolžino letnih časov, temperature, vlažnost in lego rastišča. Vse čase, ki jih navajajo koledarji nabiranja, je potrebno jemati kot povprečje.  

Nikoli ne nabiramo mokrih rastlin, tudi ne zjutraj, ko so še mokre od rose. Najboljši čas za nabiranje je dopoldne, ko se rosa posuši in še ni premočne sončne pripeke. Po daljšem deževju počakamo nekaj lepih sončnih dni in se šele nato  odpravimo na nabiranje. Prav tako ne nabiramo ob meglenih dnevih.

Vedno nabiram samo krepke in popolnoma zdrave rastline. Poškodovanih in obolelih rastlin ne nabiramo.

Močno dišeče rastline, ki vsebujejo obilico eteričnih olj, nabiramo vedno v vročem, suhem dnevu, pred poldnevom, ker imajo tedaj največ eteričnih olj. 

Tudi v večernih urah zdravilnih rastlin ne nabiramo, ker je takrat njihova zdravilna moč manjša.

Zapomnimo si, da nabiramo korenine in druge podzemne dele skoraj izključno spomladi pred cvetenjem ali po njem v jeseni.

Cela zelišča nabiramo na začetku cvetenja.

Cvetove nabiramo vedno samo na začetku in sredi cvetenja, nikoli ko že na pol odcvitajo. Tudi preostali deli odcvetele rastline niso več uporabni za zdravilne namene. Cvetove sivke nabiramo v popkih, cvetove črnega trna in gloga, ko se odprejo prvi cvetovi v socvetju.

Liste nabiramo popolnoma razvite, le pri brezi dajemo prednost mladim listom.

Plodove nabiramo zrele, plodove črnega trna šele po slani. Prav tako belo omelo nabiramo po prvi slani.

Pri nabiranju si lahko pomagamo s setvenim priročnikom Marie Thun, ki upošteva lunine ritme in loke.  Tako kot na vrtnine, luna vpliva tudi na zdravilne rastline.  Pri nabiranju upoštevamo razvrstitev po posameznih delih rastline. In sicer nabiramo ob:

-         dnevih za korenino – korenine, gomolje, korenike, čebulice (vse podzemne dele) za zdravilne namene;

-         dnevih za plod - nabiranje rastlin za čaje, nabiranje plodov za zdravilne namene

-         dnevi za cvet -  nabiranje cvetov za zdravilne namene, na ta dan nabiramo tudi liste rastlin z veliko količino eteričnih olj (meta, melisa).                                                                                       .

Pri nabiranju zdravilnih zelišč prav tako upoštevamo neprimerne dneve, saj je takrat v rastlinah veliko manj zdravilnih učinkovin. Upoštevamo tudi lunine loke nad horizontom. Ob nižajočem loku nabiramo podzemne dele, ob dvigajočem loku pa nadzemne dele. Vedeti moramo, da dopoldne zemlja izdihuje, popoldne pa vdihuje. Sile se zjutraj usmerjajo iz zemlje navzgor – v zgornje dele rastline, popoldne in zvečer pa k spodnjim delom rastline in težijo v zemljo. Tudi to lahko s pridom uporabimo, da bodo naša zelišča vsebovala več zdravilnih učinkovin.

 

 Kako nabiramo zdravilne rastline

Za nabiranje zdravilnih rastlin se primerno oblečemo in obujemo. Priporočljivo je tudi primerno pokrivalo. Zdravilne rastline vedno nabiramo v zračne, trde posode. Primerne so razne košare, za manjše količine tudi papirnate ali bombažne vrečke. Plastične in polivinilaste vrečke niso primerne. Nabiramo samo tiste rastlinske dele, ki jih potrebujemo. Pri tem ravnamo previdno, da ne poškodujemo cele rastline. Nabiramo samo zdrave in nepoškodovane rastline. Pri nabiranju rastlinskih korenin pazimo, da ne izkopljemo vseh na istem kraju in jih s tem iztrebimo. Prav tako pustimo tudi nekaj cvetov, da se zasejejo za naslednje leto. Naberemo samo toliko rastlin, kot jih potrebujemo.  Zdravilne učinkovine se obdržijo v posušeni rastlini do naslednje sezone nabiranja, zato si ne delamo velikih zalog. Pri nabiranju cvetov in zelišč uporabljamo nožič ali škarje. Vedno nabiramo v eno posodo samo eno vrsto zdravilne rastline. Če nabiramo več vrst, vzamemo več posod. Nabranih rastlin ne tlačimo v posode, ker jih ob tem poškodujemo in s tem zmanjšamo zdravilnost.

Rastline nabiramo glede na njihove zdravilne dele. Če nabiramo celo zel, je ne pulimo s korenino, temveč jo odtrgamo ali odrežemo približno 15 cm nad zemljo. Pri rastlinah, ki imajo spodnje dele olesenele, porežemo le mehke dele vejic.

Lubje nabiramo spomladi, ko so rastline muževne. Takrat lubje najlaže odstranimo z vej in dobimo tudi najboljšo drogo. Pri tem ne smemo nikoli poškodovati debel in glavnih vej. Lubje in lesnate dele rastlin nabiramo vedno na majhnih vejah, ki jih z gladkim rezom odrežemo od glavnih vej.

Pri nabiranju plodov še posebej pazimo pri rastlinah, ki dozorevajo neenakomerno, npr. kumina, janež, itd., kjer porežemo posamezne kobule z zrelim semenom.

 

Če se držimo navedenih navodil, bodo naši produkti dosegli željen učinek.  Naslednjič si bomo ogledali, kako zelišča pravilno sušimo in shranjujemo.

Veliko lepih dopustniških potepanj vam želim in vse dobro.

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 4313