Medovite rastline

Spominjam se, kako smo v rosni mladosti brez televizorja in računalnikov z odprtimi usti in »našpičenimi« ušesi poslušali radijsko oddajo Pravljice za lahko noč. Še bolj smo uživali, če so nam pravljice brali ali pripovedovali dedki, babice in drugi. Posebej sem si zapomnil tisto o krojačku-hlačku, ki je ubil sedem na en mah, muh, seveda, in postal slaven junak, ker se je hvalil s sedmimi žrtvami svojega poguma; da gre za muhe, je kakopak pozabil omeniti.
Gorazd Marinček

Šalo na stran. Smo v času sajenja in sejanja, kako torej »ubiti čim več muh na en mah« ali po moderno » doseči čim več zmagovalnih kombinacij?«.

Morda še to: prehranske navade smo v preteklih dvajsetih letih precej spremenili. Zmanjšali smo porabo rafiniranega belega sladkorja, porabo medu pa nekoliko povečali. Žal ga naši čebelarji ne pridelajo dovolj za domačo porabo. Smer ukrepanja se ponuja kar sama: sadimo medovite rastline in pomagali bomo sebi, čebelam in okolju.

Da ne bi kdo pomislil, da ta poziv ne velja zanj, ker živi v mestu ali v urbano urejenem naselju. Podatki za Evropsko unijo kažejo, da čebele naberejo vse manj medu na podeželju zaradi neekološkega, intenzivnega kmetijstva, ki s strupi in pretirano rabo umetnih gnojil zamori raznovrstnost medovitih cvetlic in plevelov, pa tudi žuželke s čebelami vred. Toliko o zdravi hrani iz intenzivnega kmetijstva – če poginjajo žuželke pri pridelovanju, za človeka pa naj bi bila zdrava?

Tako. Na vrtičke, pa tudi kot okrasne rastline na balkone, okenske police posejemo ali posadimo zdravilne dišavnice, kot so razne mete, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica in podobno. Še veliko večja izbira je med okrasnimi rastlinami. Na vrtove posadimo sadno drevje, za parke, okoli šol, vrtcev, domov za starejše občane, ob ulicah itd., so primerni lipa, lipovec, javor in drugo. Vsi, ki vas zanima kaj več, boste to našli na spletni strani: http://www.ohranimo-cebele.si .

Pri tem ne bomo sami. V vse več krajih po državi ljudje sadijo »učne sadovnjake«, »mestne sadovnjake«, ob šolah nastajajo »šolski ekovrtovi«, čebelarska društva organizirajo »Človek posadi, čebela opraši«, pridružimo se jim. Vse, kar bomo storili, nam bo velikokrat povrnjeno, z bolj zdravim okoljem – čistejšim zrakom, z naravnim »hrupom« - brenčanjem čebelic in drugih opraševalk, kar blagodejno deluje na naše notranje ravnovesje, z ohrabrujočo zavestjo, da smo storili nekaj dobrega, in na koncu, z medom iz dobesedno domačih logov.

Krivico bi storili naši avtohtoni vrsti čebele – kranjski sivki, če ne bi zapisali, da je po vsem svetu znana kot najbolj marljiva in najmanj napadalna. Trenutno je v Sloveniji registriranih 12.545 čebelnjakov s 146.755 čebeljimi družinami, za katere skrbi 9.885 čebelarjev, ki se povezujejo v 203 čebelarskih društvih in 16 regijskih čebelarskih zvezah. Tako se s štirimi čebelarji na tisoč prebivalcev uvrščamo v vrh »čebelarskih« narodov.

Zaključimo s pobudo Čebelarske zveze Slovenije Organizaciji združenih narodov, da razglasi svetovni dan čebel, in sicer na dan 20. maja, s čimer bi obeležili rojstni dan gorenjskega rojaka čebelarja Antona Janše, ki velja za začetnika modernega čebelarstva.

Ni kaj čakati, sadimo in sejmo medovite rastline!