Kupujmo in odlagajmo z glavo

Izdelki so danes drugače pakirani kot pred desetimi leti. Enote so manjše in embalaža je bolj všečna. Predvsem pa je je veliko več. Odgovornost nas kupcev je, da najprej premislimo, kaj kupujemo. In naš skupni cilj je, da je odpadkov čim manj. Če pa ti nastanejo, moramo za njih pravilno poskrbeti.

Katja Udovič, Dinos d.d.

Prevečkrat pozabljamo na ta prvi korak: na kupovanje z glavo. Vprašajmo se, kolikokrat gremo v trgovino in nekaj kupimo? Ni nujno, da to res potrebujemo. In pogosto niti ne pomislimo, da bi kupil izdelek, ki ima do okolja prijaznejšo embalažo ali je pakiran v večjih količinah.

Proizvajalci so razvili pravo znanost, kako z ustrezno embalažo doseči najboljši prodajni učinek. Zanima jih predvsem, kako kupce z všečno embalažo prepričati, da med konkurenčnimi izdelki kupimo prav njihovega. Da je ta embalaža morda breme za okolje, je drugotnega pomena. Embalaža tudi ni tako draga, da bi jo zaradi visokih stroškov proizvajali manj.

Od plenic do polne embalaže izdelkov s pretečenim rokom
Najbolj pomembno je, da odpadno embalažo ločujemo dosledno in pravilno. Vsebino moramo porabiti do konca, torej embalažo čim bolj izprazniti. Nato jo stisnemo kolikor se da, da zmanjšamo njen volumen, in jo odložimo v pravi zabojnik. Tako dosledno in pravilno ločena embalaža je pripravljena za odvoz in za naslednjo fazo – sortiranje.
V Dinosu vse pogosteje opažajo, da Slovenci sicer aktivno ločujemo, vendar ne dovolj dosledno. Količine odpadne embalaže naraščajo, njena kakovost pa močno pada.

Odpadna embalaža ni čista in v njej najdemo še vse kaj drugega. Na traku v sortirnici najdemo vse od plenic, gradbenih materialov in vzmetnic, do šolskih torb in polne embalaže izdelkov s pretečenim rokom. Vse to ljudje vržejo v zabojnik. Tam počijo, se razlijejo in tako uničijo tudi tisto embalažo, ki je bila dosledno ločena. Nič ne pomaga, če nas večina ločuje dosledno in pravilno. Dovolj je en napačno odvržen izdelek in z njim uničimo ves trud.

Kaj se zgodi z napačno odloženimi odpadki?
Za vse te nečistoče ni mesta na sortirni liniji. Kaj se zgodi z njimi? Po traku se premikajo do konca in padejo med ostanke, ki se jih uporabi za pripravo sekundarnega goriva. Ta material se v posebnem postopku suši in zmelje, da postane gorivo za cementarne in druge obrate za pridobivanje toplote in energije. V zadnjih treh letih je delež tega ostanka po sortiranju vse večji: iz dobrih 40 odstotkov smo že na preko 60 odstotkih.

Razlogov za nedosledno reševanje je veliko, a ključna sta dva:
1. neznanje in slabo ozaveščanje javnosti, kako pravilno in dosledno ločevati odpadke in odpadno embalažo,
2. lenoba in nezainteresiranost posameznika, da bi pomislil, ali je odpadek odložil v pravi zabojnik.

Sistem ločenega zbiranja odpadkov se je v zadnjih letih zelo približal uporabniku, praktično do vrat, zato izgovor, da je zabojnik predaleč, ni več na mestu.