Pravilno je ločevanje po posameznih materialih

Embalaža je postala del našega vsakdana. Prav tako njeno pravilno ločevanje. A pogosto naletimo na embalažo, ki ni izdelana zgolj iz enega materiala, pač pa iz več materialov in to celo takih, ki ne spadajo v isti zabojnik ali vrečo. Kaj naredimo v tem primeru?

Katja Udovič, Unirec d.o.o.

Se ne spomnite, o kateri embalaži govorimo? Poglejmo samo nekaj tipičnih, vsakodnevnih primerov.

• Ko v nekaterih trgovinah kupimo kruh, so vrečke sicer papirnate, na sprednjem delu pa imajo prozoren trak iz folije.
• Ovojnice za boljšo zaščito pošiljk so v zunanjem delu iz papirja, notranjost pa je oblečena v folijo z mehurčki.
• Ko nam kupljeno knjigo pošljejo po pošti, je na kartonskem ovoju nalepljena prozorna folija, v kateri je račun in naš naslov.
• Ko preko spletnih trgovin na Kitajskem kupimo ovitek za telefon, ga prejmemo v plastični vrečki, v kateri je zaščitna pena, na vrečki pa velika papirnata nalepka z vsemi poštnimi podatki.
• Zdravilo za lajšanje bolečin, ki ga imamo v vsakem gospodinjstvu, je praviloma v dveh vrstah embalaže: v kartonski škatlici, tablete pa v plastičnem ovoju, pokrite z alufolijo.
• Kozarec kislih kumaric je zaprt z aluminijastim pokrovčkom, kozarec lešnikovega namaza pa s plastičnim.
Še bi lahko naštevali. Verjetno ste se tudi sami soočili s kakšnim podobnim primerom.

Kaj naj naredimo s sestavljeno embalažo
Tovrstno embalažo moramo po pravilih 'razstaviti' na posamezne elemente in jo šele nato odvreči v ustrezen zabojnik. Ločiti moramo folijo, peno, stiropor in papir oz. karton. Prav tako moramo ločiti steklo in aluminijaste oz. plastične pokrovčke. Papir in karton odvržemo v zabojnik za papir in kartonsko embalažo; plastiko, folijo, peno in stiropor v zabojnik za odpadno plastično, kovinsko in mešano embalažo; stekleno embalažo pa v zabojnik za steklo.
Če pa so materiali povezani in zlepljeni tako, da je to nemogoče, embalažo odvržemo v rumeni zabojnik ali vrečo za odpadno embalažo. Eden takih tipičnih primerov je ovojnica z mehurčki, ki je sicer papirnata, a se zaradi velikega deleža plastičnega materiala ne more predelati kot papir. Ovojnica tako konča na sortirni liniji odpadne plastične, kovinske in mešane embalaže ter na koncu pristane med tisto odpadno embalažo in primesmi, ki se uporabijo za pripravo sekundarnega goriva. Ta material se v posebnem postopku suši in melje, da je primeren kot gorivo za cementarne in druge obrate za pridobivanje toplote in energije.

Ne pozabimo: odpadno embalažo moramo popolnoma izprazniti, torej vsebino porabiti do konca, in jo stisniti, da ima čim manjši volumen.

Kot uporabniki odpadne embalaže premislimo, kaj kupujemo. Naš cilj je preprečevati odpadke. Če pa ti nastanejo, moramo za njih pravilno poskrbeti.