Najmočnejša rastlinska vlakna

NAJMOČNEJŠA RASTLINSKA VLAKNA

Star slovenski rek dokazuje, da je bila v časih naših pradedov konoplja povsem običajna poljščina. Seveda govorimo o industrijski konoplji, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC – psihoaktivne snovi, in ki jo je dovoljeno gojiti v Sloveniji. Za primerjavo povejmo, da indijska konoplja, namenjena za pridobivanje mamila, vsebuje več kot 5 odstotkov THC.

GORAZD MARINČEK

Katere lastnosti jo umeščajo med znova odkrite kulturne rastline, ki jim v prizadevanjih za trajnostni razvoj namenjamo posebno pozornost?
Človeštvo jo načrtno goji in uporablja več kot 10.000 let kot vsestransko uporabno rastlino, za gradnjo stavb, za vlakna za vrvi, tkanine in papir, za olja za barvne premaze in hrano in ne nazadnje, semena so zaradi vitaminov, mineralov, beljakovin in maščobnih kislin omega 3 blagodejna v prehrani ljudi in živali. Izboljšuje okolja, ker za rast ne potrebuje pesticidov ali herbicidov in umetnih gnojil. Še več. Zaradi izredno hitre rasti - v 60 do 130-ih dnevih požene do 6 m visoko, v naših krajih do 3 m - odvzame svetlobo drugim rastlinam na njivi, ki ne morejo uspevati in propadejo. Na ta način brez kemije odstranimo plevel, kar je izjemno uporabno pri ekološkem kmetovanju in na vodovarstvenih območjih.
Najmočnejša rastlinska vlakna so konopljina in tudi primerno dolga. Našli so jih v glinenih zidakih kot sredstvo za ojačitev v starodavnih stavbah Mezopotamije in starega Egipta. Nekakšen sonaraven železobeton. Tisočletja so bila konopljina jadra poleg vesel edino pogonsko sredstvo plovil. Vrvi na ladjah so bile iz konoplje, saj jim ne sol ne sonce ne spremenita lastnosti.
To slednje, množična raba konopljenih vrvi za ladjevja, trgovska, potniška in vojna, je sprožilo prekletstvo nad to izjemno, v celoti uporabno kulturno rastlino. Po odkritju in patentiranju pridobivanja plastičnih vlaken iz nafte in premoga – fosilnih virov – so kemične korporacije leta 1937 dosegle prepoved konoplje v Združenih državah Amerike. Pri tem so jih podpirali papirniški, prehranski in farmacevtski lobiji. Po drugi svetovni vojni so ZDA poskrbele za prepoved po vsem svetu, seveda v dobro lastne predelave fosilnih virov.
Še nekaj zanimivosti: leta 1946 je v Jugoslaviji bilo 150 tisoč ha poraščenih s konopljo, kar je dalo 25 odstotkov pridelka v Evropi. Iz konoplje na 1ha njive naredimo enako količino papirja kot iz lesa na 4,1ha gozda, pri čemer lahko konopljo žanjemo tudi dvakrat letno, gozd pa raste 10 in več let.
Skupno zatiranju industrijske konoplje za gradnjo, vrvarstvo, tekstilije, papirništvo, pa tudi v prehrani in medicini je suženjska odvisnost od fosilnih virov, ki nam jo vsiljujejo dobičkarsko usmerjene okolju neprijazne mednarodne korporacije.
Po vsem svetu gibanja za trajnostni razvoj, za rabo obnovljivih virov, za krožno okolju prijazno gospodarstvo vračajo industrijski konoplji nekdanji pomen in vsestransko uporabnost; gre za okoli 70 tisoč različnih izdelkov.
Tudi pri nas gredo dogajanja v pravo smer. Letos je zasejanih 200 ha ali tretjina več kot lani. Pridelovalci razvijajo stroje in druge pripomočke za žetev in predelavo. Za široko potrošnjo pripravljajo semena in olje. Žal gre večina pridelka v Avstrijo. Ekonomika pridelave kaže, da donos na hektar precej prehiteva koruzo in nekaj malega zaostaja za sladkorno peso. Če bi upoštevali še okoljske stroške, investicijo v predelavo in pomen za zdravje ljudi in okolja, sem prepričan, da bi se konoplja izkazala izrazito bolj koristna, trajnostna in donosna.
Raste že prva hiška iz konoplje. Snuje jo Borut Šket iz Gorice pri Oplotnici, več o tem na spletnem naslovu www.industrijska-konoplja.si.