Darjan 
Po enomesečnem oddihu smo se znova podali med srčne ljudi. Tokrat nas je pot vodila na Kočevsko, od koder prihaja naša tokratna gostja Nataša Briški. Tistim, ki se spominjate začetkov naše največje komercialne televizije, je Nataša najbrž ostala v spominu kot voditeljica športne oddaje oz. športna novinarka in kasneje kot dopisnica iz Združenih držav Amerike. Od takrat je minilo že kar nekaj let, naša gostja pa je v vmesnem času uveljavila tudi kot publicistka in urednica, pred štirimi leti pa ji je s smučmi uspelo osvojiti celo severni tečaj. Zaradi vsega naštetega se nam je zdelo prav, da Natašo Briški nekoliko bolj od blizu spoznate tudi bralci.
Kot že omenjeno, ime Nataša Briški večini v spomin najprej prikliče športno voditeljico in kasnejšo dopisnico iz ZDA na eni od slovenskih televizij, danes pa vas poznamo kot “motor” spletnega portala Metina lista. Nataša, kako pa bi se našim bralcem vi predstavili s svojimi besedami?
Zase bi rekla da sem novinarka, voditeljica in medijska strateginja z dobrim občutkom za ljudi. Ni naključje, da sem delala kot športna novinarka, saj sem oseba, ki je rada zelo aktivna. Da pa bo mera polna, lahko zase rečem, da sem tudi precej duhovita.
Tisti, ki vas spremljamo skozi vašo kariero, temu vsekakor lahko pritrdimo. A vseeno – če bi se morali odločiti med vsem naštetim – katera od stvari, s katerimi ste se v svoji karieri ukvarjali, je (bila) vam najljubša?
Če dobro pomislim, lahko rečem, da mi je bila prav vsaka od naštetih »vlog« pisana na kožo v času, ko sem se z njo intenzivneje ukvarjala. Šport je vsekakor zapisan v mojem DNK-ju, tudi v ZDA sem si vedno želela živeti, z Metino listo pa sem vključena v navdihujoče projekte, znotraj katerih sodelujem z vrhunskimi sodelavci in sodelavkami.
Očitno je, da pri svojem delu ves čas nekako ostajate povezani z novinarstvom. Kaj pa je bilo tisto, kar vas je kot mlado dekle napeljalo, da ste se podali v pretežno novinarske vode?
Zagotovo je bila to moja radovednost, svoje pa sta dodali še želja po potovanjih in spoznavanju zanimivih ljudi. Zanima me res veliko stvari in težko bi se ukvarjala z eno samo. Novinarstvo se mi je kot poklic zato zdelo najbolj primerno in hkrati tudi dovolj dinamično za moj karakter.
Trenutno najbolj aktualen projekt, za katerega bi lahko rekli, da je tudi vaš “otrok”, je spletni portal Metina lista. Kaj je bilo tisto, kar vas je gnalo, da se lotite tega nekoliko drugačnega projekta?
V ZDA sem živela ravno v obdobju, ko so luč sveta ugledala danes zelo priljubljena družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter in Instagram. Cveteli so blogi, podkasti so najavljali novo obdobje podajanja avdio vsebin, začeli smo živeti na spletu.
Uporabniki in uporabnice smo bili navdušeni nad novimi možnostmi in takrat sem začutila, da se ljudje od tradicionalnih selimo na nove medijske platforme. To je bil nekakšen povod, da smo z ekipo sodelavcev tudi štartali z Metino listo, ki je spletna mreža in kot takšna omogoča precej svobode pri ustvarjanju. To se nam je zdelo zelo pomembno.
Zdi se, da je novinarski poklic v Sloveniji trenutno kar nekoliko »na prepihu«. Kako kot izkušena novinarka in publicistka gledate na vse to? Se vam zdi, da je novinarstvo v Sloveniji na ustrezni ravni, ali bi si morda včasih želeli bolj poglobljenega poročanja in morda tudi bolj poglobljenega razmisleka tistih, ki poročajo?
Mislim, da je moč najti vsega po malem, tako kot pri vsaki stvari. Imamo vrhunske novinarje in novinarke, nekateri naši dopisniki in dopisnice so brez dvoma svetovna klasa, v dobri formi pa je po mojem mnenju tudi preiskovalno novinarstvo. Seveda bi se dalo marsikaj narediti tudi bolje in več. Žal je to povezano tudi z večjimi stroški, sredstev za poglobljeno poročanje, ki zahteva več časa za pripravo in tudi izkušenejše avtorje in avtorice, pa je vse manj.
Bi morda lahko rekli, da nekaj takega, bolj poglobljenega, ponuja Metina lista?
Pri ustvarjanju vsebin na našem portalu se nam zdi zelo pomembno, da odpiramo teme, ki morda niso najbolj popularne, a je o njih treba govoriti. Pred mikrofon zato vabimo kredibilne ljudi, strokovnjake in strokovnjakinje, ki niso nujno najglasnejši, imajo pa svojo težo in imajo zato kaj povedati.
Najbrž je pomembno, da se s podobnimi kvalitetami, zlasti z nekakšno »širino« lahko pohvalijo tudi snovalci tovrstnih vsebin. Glede na to, da ste kar nekaj let preživeli v tujini – bi zase lahko rekli, da ste svetovljanka?
Pravzaprav sem živela le v eni tuji državi, dobrih 6 let v ZDA, zato nisem prepričana, če me to ravno kvalificira za svetovljanko. Vsekakor pa se imam za osebo širokih pogledov in aktivnega duha, kar se mi zdi, da je pri mojem delu precej pomembno.
Od ljudi, ki so na tak ali drugačen način okusili ZDA, je vselej zanimivo slišati, kakšna je tam v resnici kakovost življenja. Zdi se, da se je v kolektivno zavest Slovencev morda usidrala slika neke popolne dežele, o kateri je moč govoriti le v presežkih. Sam, ki sem ZDA zgolj nekajkrat obiskal, vtisa o obljubljeni deželi ravno nisem dobil. Kako pa ZDA vidite vi, ki ste tam živeli in delali, sploh če je govora o kakovosti življenja v primerjavi s Slovenijo?
Mislim, da so časi, ko smo ZDA videli kot obljubljeno deželo, minili. Tudi ZDA se spreminjajo. Jaz sem jo prepotovala po dolgem in počez in takšne revščine kot tam, nisem videla nikjer v Sloveniji. Tu lahko domala brezplačno študira vsak, tam je to več ali manj rezervirano za premožnejše oz. so ljudje zaradi študija zakreditirani kot nekdanji predsednik ZDA Barack Obama. On je namreč šolanje odplačal šele, ko je imel krepko čez 40 let.
Osnovna zdravstvena oskrba je tu dostopna vsem, tam je dostop precej odvisen od dragih zavarovanj. Porodniški dopust traja tam vsega nekaj tednov, medtem ko je pri nas vseeno bolj prijazno odmerjen. Seveda bi lahko naštela še mnogo podobnih stvari.
Pri nas za manj denarja človek absolutno dobi mnogo več. Ne gre pa zanemariti, da so ZDA vendarle vodilna država na mnogoterih področjih in v tem pogledu ponujajo izvrstne možnost za osebno in poklicno rast. Brez dvoma pa ni vse zlato, kar se sveti.
Kaj pa je po vašem mnenju tisto, kar bi (glede kakovosti življenja) v Sloveniji vendarle lahko bilo bolje in bi veljalo spremeniti?
Če bi se zavedali, kaj vse imamo, bi bil že korak naprej. Slovenija je bogata država. Zelena, mirna, vedno znova vriskam od navdušenja, ko grem v hribe in iz izvirov še vedno lahko pijem čisto vodo. Če bi morda lahko kaj naredili še s prometnimi gnečami in se odpovedali kakemu avtomobilu, pa bi bilo že skoraj sanjsko.
Kaj pa naša širša domovina – Evropa. Se vam v luči aktualnih dogodkov (vojna v Ukrajini) smer, v katero plujemo, zdi prava?
Vsekakor se mi zdi prav, da smo tako rekoč v en glas obsodili rusko agresijo nad Ukrajino in v zelo kratkem času stopili skupaj. Za EU je bil to kar dosežek. Ne vem, če bodo sankcije pravi odgovor na vse, kar se dogaja, smo pa na pomembni prelomnici in upam, da bodo voditelji in voditeljice zmogli dovolj modrosti ter bodo znali najti dobre rešitve v sicer zelo zapleteni situaciji.
Mir je zagotovo naša temeljna vrednota, zato smo prepričani, da izrečene želje z vami delijo tudi naši bralci. Zagotovo pa se ne moreva izogniti še eni vrednosti, ki je neobhodno povezana z našo revijo – zdravju. Se vam zdi, da Slovenci dovolj cenimo zdravje in zdravstveni sistem (z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi) ki nam je na voljo?
Sama imam nekakšen občutek, da Slovenci kar dobro skrbimo za svoje zdravje in smo kot narod tudi zelo aktivni. Če pa me sprašujete o našem zdravstvenem sistemu, bi rekla, da je dober, a je brez dvoma potreben tudi osvežitve.
Kako pa sami gledate na zdravje? Utegnete v natrpanem urniku najti čas in prisluhniti svojemu telesu ter mu z vidika zdravja nuditi tisto, kar zares potrebuje?
Mislim, da ja. Redno tečem, hodim v hribe, igram tenis in sploh na različne načine skrbim za svojo kondicijo. Če se telesno dobro počutim, tudi moja glava dela bolje. Zaradi narave mojega dela so določeni tedni sicer bolj zasedeni od drugih, a se kljub temu trudim vselej iskati pravo ravnovesje pri vsem, kar počnem.
Kaj pa Nataša Briški rada počne, ko ima čas samo zase? Kaj je tisto, kar vam »napolni baterije«?
Rada potujem, spoznavam nove kulture in države, posebno mesto pa imajo pri meni tudi kulinarična doživetja. Če pa sem doma in imam čas, pa si zelo rada ogledam tudi kako dobro serijo ali film.
Za konec pa še naše klasično vprašanje, ki ga dobijo vsi naši gostje. Če bi na večerjo lahko povabili tri znane osebnosti (ni pomembno, ali so živi ali že umrli), kdo bi z vami sedel za omizjem?
Uf, to je v resnici najtežje vprašanje. Moj seznam je namreč zelo dolg. Zdi se mi, da bi potrebovala vsaj 100 takšnih večerij. Če pa se moram odločiti, bi v »prvem krogu« obedovala z britansko igralko Maggie Smith, družbo pa bi ji delali še njeni ameriški kolegici Meryl Streep in Tino Fey.