INTERVJU: ROK MARGUČ
Deskar na snegu Rok Marguč je odrasel v športni družini. Njegova mama je učiteljica športne vzgoje, prav tako je bil njegov oče vedno povezan s športom. Danes je celo njegov trener, ki ga spodbuja, motivira in uči, kako naj postane najboljši, ob sebi pa ima tudi ekipo strokovnih sodelavcev, ki mu ves čas stoji ob strani. Dejstvo je, da vsi opravljajo svoje delo več kot profesionalno, saj se lahko Rok pohvali kar s tremi medaljami iz svetovnih prvenstev, in sicer za prvo mesto v Stonhame 2013 ter drugo in tretje mesto v La Molina 2011. Trenutno so misli našega deskarja na snegu usmerjene v prihajajoče zimske olimpijske igre v ruskem Sochiju.
PETRA MAUER
Foto: Miha Matavž
Kje vidite prednosti tega športa? Zakaj vam je tako pri srcu?
Gre za individualen šport, pri katerem si tako za uspeh kot neuspeh odgovoren sam. Samo čas je tvoj nasprotnik, ni sodnika, ki bi odločal o uspehu.
Ima morda tudi kakšno pomanjkljivost?
Vsak profesionalen šport ima pomanjkljivosti. Največkrat gre za velike obremenitve telesa in pogoste poškodbe.
Ko ste ravno omenili poškodbe … Verjetno ste profesionalni športniki pod nenehnim pritiskom, da se vam ne bo pripetila kakšna nezgoda, nesreča, saj je s tem ogrožena vaša kariera?
Če po resnici povem, o tem ne razmišljam. Pravijo, da misli postanejo dejanja (smeh).
Koliko časa posvetite treningu in kaj vse trening zajema? Delate bolj na moči ali kondiciji?
Čas, ki ga namenim treningom je odvisen od faze priprav, včasih tudi več kot 6 ur na dan. Vse našteto je izredno pomembno in je vključeno v trening. Dobra fizična pripravljenost namreč zajema aerobni del (kolo, tek), fitnes, kjer delam predvsem na moči, v zadnjih letih pa dodajam k treningom kot predpripravo na sezono tudi višinsko sobo, ki mi pomaga, da se lažje prilagodim na višino, kjer tekmujemo in treniramo.
Na kakšen način regenerirate vaše telo po težki, naporni tekmi?
Ker so obremenitve na treningih in tekmah velike sodelujem tudi s fizioterapevtom Matejem Čebokljem, brez katerega si težko zamislim kako bi lahko opravil vse naporne treninge. Poleg fizičnega napora so prisotni tudi psihični in takšna kombinacija obremenitev je za telo izredno naporna, zato je poleg kvalitetnega treninga zelo pomemben tudi počitek.
Za sprostitev pa avtogeni trening, joga, raztegovanje, razteka?
Tako je. Avtogeni trening je del psihološke priprave, za katero skrbi Matej Tušak. Raztek je lahkoten tek po napornem treningu, ki traja največ 30 minut, kar pomeni, da na tak način sprostim obremenjene mišice. Temu obvezno sledi raztegovanje, dostikrat pa si pri tem pomagam z jogo. Skratka, sprostitev je namenjena temu, da na naslednjem treningu oziroma tekmi deluje vse optimalno.
Čemu vse se morate odpovedati profesionalni športniki?
Moje mišljenje je, da se ničemur ne odpovedujem, saj je enostavno to moj način življenja – da sem profesionalno predan športu. Ne nazadnje se sami odločimo ali želimo biti uspešni ali pa nekdo, ki je to samo poskusil.
Kakšne volje morate biti, da se na tekmi čim bolje odrežete?
Sam sem precej pozitivno naravnana oseba in se zelo dobro počutim, ko sem dobre volje, v čemer tudi vidim ključ do uspeha, kar pa ne nazadnje potrjujejo tudi moji dosežki. Pozitivno naravnane misli, sproščenost in dovolj samozavesti je zame uspeh!
Kako si dvignete motivacijo, kadar z nastopom niste najbolj zadovoljni?
Čim prej si zbistrim glavo, analiziram celoten nastop in se že psihično pripravim na naslednjo tekmo s polnim zagonom.
Imate pred tekmo kakšen ritual za srečo?
Imam rituale, vendar menim, da so bolj namenjeni samozavesti, kot pa sreči. Eden mojih ritualov je, da se pred tekmo vedno obrijem. Na tekmo se odpravim z občutkom, da sem napravil vse in da bom na tekmi nastopil 100 %.
Dosegli ste že veliko odličnih uspehov …
Športniki si vedno zastavljamo višje cilje in glede na mojo starost jih imam pred seboj še kar nekaj …
So vaše ambicije trenutno usmerjene v olimpijske igre? Se nanje letos še posebej pripravljate?
Seveda je letošnja sezona podrejena olimpijskim igram. Programa nismo veliko spreminjali, smo pa povečali količino treningov.
Kje največkrat potekajo priprave na tekme? Pogosto vas na primer vidimo na Rogli … So slovenska smučišča dovolj dobra za kvalitetne priprave?
Slovenci imamo dobra smučišča in s tem tudi dovolj kvalitetnih prog za optimalen trening vsaj kar se tiče deskanja na snegu. Večino treningov pozimi opravimo na Rogli, ki nam že vsa leta stoji ob strani. Ne nazadnje 18. januarja Rogla ponovno gosti svetovni pokal v deskanju, kar je še posebej za pohvaliti.
Ko ni snega, kje in kako trenirate?
Kondicijske priprave s trenerjem Draganom Bosničem opravljamo doma, oziroma na Rogli, kjer za mene resnično dobro poskrbijo in mi nudijo vse potrebno. Letos sem del fizičnih priprav opravil tudi pri reprezentančnem kolegu Flandru na Mauritiusu.
Kaj ste sedemnajst dni počeli na Mauritiusu? Kako ste se pripravljali na tekmovanja? Smučali niste.
Na Mauritiusu res nisem smučal (smeh), sem pa opravil del kondicijskih priprav. Vsekakor pa sem zadevo izkoristil in zelo veliko tudi kajtal, ker mislim, da je kajtanje precej dobro nadomestilo za deskanje na snegu. Bilo je naporno, hkrati pa tudi zelo prijetno. Zahvalil bi se tudi Roku Flandru za gostoljubje.
Kdaj se običajno odpre sezona tekmovanj v tem športu?
V začetku decembra se pričnejo tekmovanja na najvišjem nivoju in se končajo v mesecu marcu.
Sodelujete s kakšnim nutricionistom, ki vam svetuje, kako naj se prehranjujete?
Letošnje leto smo skupaj z dr. Mitjem Bračičem opravili določena testiranja. Športniki smo večina časa na poti, zato je težko določiti strogo dieto, vendar pa je vsak dober nasvet zelo dobrodošel.
Ali vas finančno podpira država oz. Smučarska zveza Slovenije?
Država nameni za vrhunski šport določena finančna sredstva preko Fundacije za šport in Ministrstva za šolstvo in šport, katerega dobijo posamezne panoge na Smučarski zvezi. SZS oz. država delno sofinancira moj program, delno pa ga pokrijem sam s svojimi sponzorji.
Kaj počnete v prostem času?
Prosti čas mi krajšajo moji trije zlati prinašalci, s katerimi je v naravi vedno veselo. Ko pa imam dovolj časa, se čim prej odpravim na morje, kjer najraje aktivno preživljam čas s kajtanjem.
Kaj bi svetovali vsem, ki se podajajo na pot profesionalnega športa?
Športa se ne da delati, šport je potrebno živeti.