Težko je izklopiti čustva

14

Slovenski alpski smučar Žan Kranjec je začel smučati dokaj pozno. Pri sedmih letih se je priključil skupini v Smučarskem Društvu Domžale. Čez teden so se družili v telovadnici, konce tedna pa so preživeli na Krvavcu. Iz druženja se je razvila tekmovalnost, tako na smučišču kot pri drugih igrah. Pravi, da se čuti privilegiranega, da v življenju lahko počne to, kar mu je všeč. Pri tem se ne oziram na srečo, ampak na trdo delo in potrpljenje.
Se spomnite, kako ste doživljali prve padce, ko ste se šele učili smučati?
Na začetke smučanja nimam slabih spominov. Padcev se sploh ne spominjam, v spominu mi je ostalo le prijetno druženje s prijatelji, vragolije v kombiju. Razočaranja pridejo šele s tekmovanji, teh pa smo takrat imeli malo. Tekmovali smo samo na Pokalu Krvavca, kjer pa je vsak dobil krof ali polno darilno vrečko sladkarij, tako da je bil morebitni slab rezultat na tekmi hitro pozabljen.
Bi rekli, da vaja dela mojstra?
Absolutno, tako pri smučanju kot na vseh področjih življenja.
Kakšne študijske ambicije imate po končani gimnaziji? Kateri poklici vas zanimajo in kako menite, da boste lahko uskladili študij in smučanje?
Gimnazijo sem končal v rednem roku, potem sem se vpisal na Biotehniško fakulteto – ne zaradi statusa, ampak v dobri veri, da mi bo uspelo usklajevati šport in študij. Trikrat sem bil na predavanjih, potem pa ni bilo več časa. Če hočeš biti stoodstotno pri smučanju, je študij tehnične smeri, ki zahteva prisotnost na predavanjih in vajah nemogoč, saj smo v času predavanj v večini odstotni. Študij sem zaenkrat dal na stranski tir. Zanima me veliko področij, tako tehnični poklici kot športna poklicna pot. Kar nekaj časa se imam namen posvečati izključno športu, izkoristil pa bom vse priložnosti, ki mi jih bo ponudilo življenje.
Je za športni uspeh res treba izklopiti čustva?
Čustva težko popolnoma izklopiš, pomembno pa je, da se naučiš, kdaj ni čas za čustva in da jih takrat izklopiš.
Vam je bolj všeč trener, ki je glasen in večkrat povzdigne glas ali bolj miren in potrpežljiv?
Pri trenerju je pomembno, da mi jasno poda informacije. Ni mi pomembno ali to stori glasno ali ne, saj skušam dojeti le, kaj mi je želel povedati. Ne moti me, če pri tem povzdigne glas, saj s tem lahko tudi pokaže svojo osebno angažiranost v delo z menoj in tako tudi čustva pri uspehih ali slabih predstavah. Včasih pa z glasnostjo trenerji tudi dvigujejo energijo in motivacijo.
Nemalokrat gre za psihološko bitko že pred startom, kajne?
V večini je tako, saj po strokovni plati narediš vse kar lahko, v glavi pa je, ali boš to na tekmi lahko tudi pokazal ali ne. Lažje mi je, če mi je na zadnjih treningih šlo dobro, če sem imel dobre primerjave, saj potem štartam z mislijo, da so tudi največji šampioni samo ljudje, ki si morajo zjutraj sami obuti čevlje, tako kot jaz. In da nihče ni nepremagljiv.
Katerega vodila se držite v vašem življenju, pri smučanju?
Samo s trdim delom se kam pride, pri tem pa moraš imeti tudi malo sreče, čeprav se na to ne smemo preveč za zanašati.
S čim si najbolj napolnite baterije za doseganje uspehov?
Med sezono poleg treningov in tekmovanj poskrbim za ustrezen počitek in regeneracijo. Lahkoten tek, fizioterapije, sproščanje v domači kadi, partija tenisa z bratom ali popoldanski biljard s prijatelji so stvari, ki jih počnem, ko za kakšen dan pridem domov.
Poleti imate najbrž več priložnost, da si nekoliko oddahnete od belih zasneženih prog …
Časa za oddih je malo. Po zaključku lanske sezone sem se odzval na vabilo japonske ekipe. Teden dni sem preživel na Japonskem, kjer sem sicer tudi smučal, vendar je bilo veliko časa za druženje in ogled znamenitosti. Bila je odlična izkušnja, ki jo bom še kdaj ponovil. Veliko časa tudi preživim v hrvaški Istri, kjer se sproščam na vodnem skuterju in ostalih vodnih športih, hkrati pa imam tam dobre pogoje za vzdrževanje kondicije.
Kakšne so pravzaprav razlike v vašem življenju med sezono in pred ter po njej?
Med sezono ni časa za nič drugega kot izključno smučanje. Druženje je skrčeno na minimum, tudi dejavnost na družabnih omrežjih je med sezono omejena na nujne aktivnosti. Vse »postranske« stvari morajo počakati do konca tekmovalne sezone, vključno z aktivnostmi s sponzorji, iskanjem le-teh …
Kako potekajo fizične in psihične priprave na tekme?
Če je možno, opravimo kakšen trening na terenu, kjer je tekma. Dan pred tekmo počivam, opravim nekaj prostih voženj za občutek. Pred tekmo ne opravljam napornih fizičnih treningov. V kraju tekmovanja sem rad že kakšen dan prej, da se spočijem od poti, saj mi ni všeč, če pridemo na tekmo večer pred njo. Za psihološko pripravo pa je ključno dobro razpoloženje v celotni ekipi.
Kako strogi morate biti pri prehranjevanju? Imate predpisano?
Pri alpskih smučarjih prehrana ni tako strogo predpisana kot recimo pri skakalcih, je pa zelo pomembna. Skrbim, da se prehranjujem čim bolj zdravo in raznoliko. Na tem področju veliko berem in iščem informacije. Dotaknila se me je kitajska študija, ki je že pred leti dokazala škodljivost mleka, evropski strokovnjaki pa so take raziskave objavili šele nedavno. Iz prehrane sem skoraj izločil mlečne izdelke ter belo moko in sladkor. Lani smo opravili intolerančne teste, ki so mi ravno tako odsvetovali mleko in mlečne izdelke, nekatere vrste mesa ter izdelke iz bele moke. Kolikor je mogoče se teh omejitev držim, sploh kadar sem doma. Na poti je to včasih malo težje in tam jem vse, saj največ škode naredim telesu, če sem lačen. Pomembno je, da pazim na hidracijo, saj veliko časa preživimo na velikih nadmorskih višinah, kjer je to še pomembneje.
Kako ocenjujete vašo letošnjo formo?
Ocenjujem, da sem letos v dobri formi, kar se je pokazalo že na prvi tekmi. Želim si, da bi se forma še stopnjevala.
Ste imeli kakšne težje poškodbe?
Na srečo hujših poškodb nisem imel, razen nekaj udarcev in ureznin. Občasno me začne opozarjati hrbet, vendar skušam čim več narediti na preventivi.
Je kaj treme, preden se spustite na progo, po ledeniku?
Pred tekmo se vedno prikaže trema, ampak na to sem se že navadil in tremo vzamem kot del priprave na startu.
Morda strahu oz. strahospoštovanja?
Strah me ni, spoštujem pa vsak teren, sploh, če sem na njem prvič. Ponavadi mi najbolje uspevajo vožnje ravno na terenu, ki veljajo za najtežje.
Si predstavljate, kako mora skrbeti vaša starša? Kaj bi jima rekli?
Ne vem, če jih skrbi kaj več kot ostale starše, ali pa tega ne pokažejo. Tudi če me dolgo ni doma, smo v stalnem stiku. Če se več dni ne oglasim, dobim kakšen SMS, ali je vse v redu?, na katerega pa seveda moram odgovoriti.
Na kakšen način proslavite dobre uspehe?
Največkrat se veselimo v krogu tekmovalcev in trenerjev takoj po tekmi, ko je še vse sveže. Kasneje običajno ne proslavljamo.
Od česa je odvisen rezultat? Pripravljene proge, snega, vremenskih razmer, fizične in psihične moči, sreče?
Od vsega naštetega, pa še kaj bi se našlo. Enostavno vse se mora »poklopiti«.
Nedvomno veliko vpliva tudi dober odnos s trenerjem in ostalo ekipo, kajne?
Seveda, dobri odnosi v ekipi so vredni več kot vsaka druga psihološka priprava. Zame so prijatelji najboljši psihoterapevti.
Kako težko je čakati v cilju na to, ali bo kateri tekmovalec postavil boljši rezultat?
Ko prideš v cilj in prevzameš vodstvo, je delo tekmovalca opravljeno, na razvoj tekme nimaš več vpliva. Vsak trenutek, ki ga preživiš na mestu vodilnega, je lep, če je to do konca tekme, pa sploh.
Z boljšimi uspehi rastejo tudi pričakovanja okolice … Vas to moti?
Ne, to me ne moti. Ravno nasprotno, saj mi okolica s tem pokaže, da verjame, da lahko dosežem še več.
Kakšni so bili občutki ob prvi zmagi? Precej drugačni od naslednjih?
Meni je vsaka zmaga pomembna. Ko sem šel na prvo cicibansko tekmo, je bila takrat to najbolj pomembna tekma, prav tako zmaga na tej tekmi. Ravno tako velja za vse naslednje.
Ali se je oprema v vaši karieri precej spreminjala in kako težko se je prilagajati kakršnimkoli spremembam?
Oprema se stalno razvija in mi se spremembam sproti prilagajamo. Ni pa prihajalo do kakšnih drastičnih sprememb, tako da do sedaj s prilagajanjem nisem imel težav.
Za dobre rezultate na področju športa je potrebna motivacija, ki olajša pot do samega cilja. Kaj vas je motiviralo, da ste bili tako uspešni na svojem področju?
Vsako sezono sem dosegel kakšen odmeven rezultat, ki me je vlekel naprej. Iz sezone v sezono sem napredoval, vedno skušam najti pozitivne stvari, na katerih gradim naprej, slabe pa skušam čim prej pozabiti.
Kdo ste, ko z nog snamete smuči?
Sem navaden fant iz Bukovice, navajen trdega dela, znam pa se tudi zabavati, ko je za to čas. Ne vem pa, kako me vidijo drugi.