Obolenje zobne korenine je, razen v primeru poškodbe zdravega zoba, vedno posledica nezdravljenega karioznega procesa. Zaradi kariesa pride do vnetja zobnega živca ali pulpitisa, kar povzroča tipično zobno bolečino.
Lahko se zgodi, da dolgotrajna kariozna sprememba na zobu vodi v odmrtje ali nekrozo zobnega živca, ki pa se v mnogih primerih niti ne kaže z bolečino. V obeh primerih je potrebno koreninsko ali endodontsko zdravljenje zoba, kjer se živi ali odmrli deli živca v celoti odstranijo iz koreninskih kanalov, notranjost le-teh pa se mehanično obdela in dezinficira z namenom ohraniti sicer mrtev, vendar strerilen zob. Za to je potrebno pri zobozdravniku več zaporednih obiskov, včasih tudi dolgo trajajočih. Najosnovnejša oblika obdelave koreninskih kanalov je ročna, s pomočjo kovinskih iglic in pilic ter uporabo dezinficiensov za spiranje koreninskih kanalov. Vedno bolj dostopna in uporabljena pa je tudi strojna tehnika, kjer se koreninski kanali čistijo s pomočjo strojno vrtečih se inštrumentov. K dezinfekciji kanalov pripomorejo tudi uporaba ultrazvočnih inštumentov ter laserske svetlobe.
Granulom zahteva posebno obravnavo in celo kirurško zdravljenje
Kadar zob z vnetim ali odmrlim živcem ni dovolj hitro zdravljen, se lahko vnetje prenese v predel kosti ob koncu korenine – periapikalno. Takšno vnetje je največkrat kronično in pogosto tudi brez bolečin. Povzroča pa raztapljanje periapikalne kosti in razraščanje vnetnega tkiva, čemur v vsakdanji rabi rečemo granulom. Pogosto pride do okužbe periapikalnega predela in zagnojitve, kar se lahko širi tudi v mehka obzobna tkiva, ki zato otečejo. V nekaterih hudih primerih takšno vnetje povzroči raztapljanje zobne korenine. Vsa omenjena bolezenska stanja zdravimo najprej endodontsko, v nekaterih primerih je zaradi velikosti vnetja tudi zdravljenje podaljšano na več sej. Šele če je koreninsko zdravljenje neuspešno, pa se lahko odločimo tudi za kirurško zdravljenje korenine, včasih je potrebna celo uporaba sistemskih antibiotikov. Verjamem, da je primerov, ko bi bilo potrebno zob izdreti, vedno manj.
Skrb za ohranitev zoba
Čedalje bolj se uveljavlja strojno čiščenje koreninskih kanalov, ter uporaba ultrazvoka in laserja za dezinfekcijo. Na trgu je že veliko konkurenčnih sistemov. Specialisti zobnih bolezni pa pogosto uporabljajo tudi mikroskope, da si olajšajo preglednost. Poleg tega se spreminja tudi tehnika polnitve koreninskega kanala po končanem zdravljenju. Vse novejše tehnike želijo čim dlje ohraniti lasten zob in ga oskrbeti z materiali, ki imajo zobu čimbolj podobne lastnosti.
Kakšna je ustna higiena Slovencev?
Menim, da se na splošno Slovenci premalo zavedamo, kako pomembno je preventivno obnašanje na področju zdravja zob in obzobnih tkiv. Čeprav imamo veliko možnosti pridobivanja informacij, smo še vedno nagnjeni bolj k zmotnemu mišljenju, da se gre k zobozdravniku šele, ko zob boli. Z zelo malo truda lahko poskrbimo za zdrave zobe in dlesni, si prihranimo bolečine in tudi dodatne stroške zdravljenja. Tudi vsi osnovni pripomočki so nam na voljo že po zelo ugodnih cenah. Zgledujmo se po zahodnih državah, pa tudi severnih, zlasti Švedski in Norveški,kjer je preventiva način življenja na sploh.
Zato vsem staršem svetujem, da otroka čimprej pripeljejo k zobozdravniku in ga vodijo na redne obiske dvakrat letno, če ni potrebnega zdravljenja zob. S tem se strah pred zobozdravnikom sploh ne razvije, in s popravilom mlečnih zobkov preprečimo tudi vse morebitne komplikacije na stalnih zobkih. Če bomo otroke od malega navajali na skrbno ustno higieno, bo problemov z zobmi, tudi ko bodo odrasli, dosti manj. Vsi tisti odrasli, ki že najmanj eno leto niste bili pri svojem zobozdravniku, pa se danes ali najkasneje jutri naročite na kontrolni pregled. Če zob ne boli, še ne pomeni, da je zdrav!
Ana Bradač
