Milan 
Tokrat glavno vlogo v reviji namenjamo koži – našemu največjemu organu in čutilu obenem. Prav neverjetno je, koliko funkcij opravlja koža, tudi take, o katerih le redko razmišljamo, a so za naš obstoj ključnega pomena. Pravzaprav boste, če boste prelistali oz. prebrali tokratno številko Bogastva zdravja, izvedeli številna nadvse zanimiva dejstva, ki le potrjujejo, da je naše telo res pravi čudež narave.
Darjan Lapanje
Verjetno vam je podatek, da je koža naš največji organ, znan še iz osnovne šole. Da je temu res tako, potrjujejo tudi številke, saj meri površina koža pri odraslem človeku nekje med 1,5 in 1,8 kvadratnega metra, medtem ko se njena teža giblje med štirimi in petimi kilogrami.
Znanstveniki ocenjujejo, da se je prava koža pri živih bitjih razvila pred približno 450 milijoni let, ko so se na Modrem planetu razvili vretenčarji. Seveda je nato evolucijski razvoj poskrbel, da se je zunanji sloj kože prilagodil razmeram, v katerih so posamezna živa bitja bivala.
Kako je koža sestavljena?
Človeška koža je sicer sestavljena iz treh plasti. Del kože na površju imenujemo povrhnjica ali epidermis. Ta je v stiku z zunanjim okoljem in je navadno tudi tisti del kože, ki ga vidimo oz. najbolje poznamo. Po njo se skriva usnjica oz. dermis, še pod njo pa je podkožje.
Povrhnjica ima zlasti zaščitno funkcijo, saj nas ščiti pred zunanjimi vplivi. Njena zanimiva lastnost je, da se obnavlja na približno 28 dni. Pri tem se mrtve celice na površju odluščijo, žive celice pa s tem pridejo na površje. Tak cikel se ponavlja vse življenje.
Usnjica na drugi strani igra pomembno vlogo predvsem pri podpiranju in zaščiti kože ter globljih slojev, pomaga pa tudi pri termoregulaciji. Sestavljena je iz kolagena, elastina, živčnih končičev ter lasnih mešičkov in žlez.
Podkožje, ki se skriva najgloblje, je najobsežnejši in hkrati tudi najdebelejši del kože, večinoma pa je sestavljen iz maščevja. Zanimiv je podatek, da podkožje predstavlja kar desetino naše telesne teže. Ta sloj kože je namenjen predvsem mehanski zaščiti naših notranjih organov, obenem pa deluje tudi kot nekakšen izolator, saj je odlična toplotna zaščita za naše notranje organe, hkrati pa predstavlja tudi veliko zalogo energije.
Proces, ki se mu ni mogoče izogniti
Seveda pa tudi koža z leti spremeni svojo obliko in izgled. V mislih imamo predvsem proces staranja, ki je del našega življenja in mu ni mogoče ubežati. Eden od dejavnikov, ki na to močno vplivajo, je zmanjšana tvorba kolagena. Ta namreč predstavlja kar 60 odstotkov vezivnega tkiva. Vsebnost kolagena se zmanjšuje za približno odstotek na leto, s čimer vezivno tkiva postaja vse bolj mlahavo. Prav tako z leti začne upadati vsebnost hialuronske kisline, ki je prav tako odgovorna za čvrstost vezivnega tkiva.
Zagotovo pa na staranje kože vplivajo tudi zunanji dejavniki. Med njimi so najpogostejši prekomerna izpostavljenost UV-žarkom (pretirano sončenje), kajenje, najrazličnejši ekstremni vremenski pogoji in nezdrav način življenja. Če torej želimo, da bi se naša koža stara čim bolj počasi, je dobro, da jo negujemo in z njo ravnamo kot si zasluži – nenazadnje je ne moremo zamenjati, dobro pa je, če se v njej počutimo kar se da dobro.
Multifunkcijska naprava
Ne smemo pa pozabiti, da ima naša koža poleg zaščitne tudi funkcijo čutila. Lahko bi rekli, da gre za nekakšno multifunkcijsko napravo, saj se v njej skrivajo čutila za tip, mraz, toploto in bolečino. Kot čutilo za tip služijo tipalna telesca. Teh imamo največ na blazinicah prstov, najmanj pa na hrbtu. Tipalna telesca so sicer sestavljena iz tipalnih čutnic, med njimi pa so izrastki tipalnih živcev. Ob dotiku se koža na tem mestu upogne, tipalne čutnice pritisnejo na živčne izrastke, signal pa se nato prenese v možgane, ki dražljaju dajo končno podobo.
Čutnice za mraz se skrivajo takoj pod površino kože. Te obdajajo posebni živci, ki signale prav tako prenašajo v možgane. Tudi čutila za mraz po našem telesu niso enakomerno razporejena. Največ jih imamo na koži na prstih, okoli pasu, na komolcih in na vekah. Vse to tudi pojasni, zakaj zlasti v zimskem času mraz na določenih delih mesta še toliko bolj občutimo.
Prav nasprotno pa se čutnice za toploto nahajajo globlje v koži, kar je vzrok, da toploto občutimo kasneje kot mraz. Največ teh čutnic imamo na vekah, ustnicah, na notranji strani zapestja in na podplatih.
Če pa je govora o bolečini, govorimo o dražljajih, ki jih sprejemajo živčni končiči. Ti se sicer nahajajo v številnih telesnih tkivih. Bolečine tako ne občutimo le na koži, pač pa tudi recimo v sklepih ali mišicah. Čeprav je bolečina vselej sila neprijetna stvar, pa je izjemno koristna, saj nas opozori na določeno bolezen ali poškodbo. Si predstavljate, da bi v svoj prst po nesreči zarezali z nožem, pa tega sploh ne bi čutili? Verjetno bi se taka nesreča končala precej slabo, če ne kar tragično, tako pa je prav bolečina tista, ki poskrbi, da tako »napako« nemudoma zaznamo.
Zanimivo je tudi, da nas telo zna celo obvarovati pred hudo bolečino. Če so dražljaji premočni, namreč lahko čutilo za bolečino začasno tudi ohromi.
Nanizali smo le nekaj najzanimivejših dejstev o našem največjem organu. Seveda pa vas vabimo k branju tudi na naslednjih straneh, saj se tam skriva še veliko zanimivih informacij. Morda boste našli celo odgovor na katero izmed vprašanj o koži, ki ste si ga v mislih zastavili že večkrat, a odgovora nanj doslej še niste dobili.