Milan 
Popularnost beljenja zob je na višku. Ampak ali zares poznate do podrobnosti celoten proces in stranske učinke le-tega? Veliko pacientov me vsakodnevno sprašuje o omenjeni tematiki in moram vam razkriti, da sem nemalokrat v zadregi pri odgovoru. Da bi lahko vsi skupaj lažje razumeli za kaj se gre, vam podajam znanje zadnjih raziskav s tega področja.
Jure Klaj, dr. dent. med
Na kratko s teorijo
S prvimi tehnikami beljena zob so pričeli v pozni polovici 19.stoletja. Sprva so uporabljal klorid, kaj kmalu pa so ugotovili belilno sposobnost vodikov peroksida (H2O2). Slednji je brezbarvna tekočina grenkega okusa, ki je topna v vodi. Njegova uporaba je zelo široka v industriji, na primer za dezodoriranje tekstila, krzna in las. H2O2 je močan oksidirajoči agens. Posledica tega je sproščanje prostih kisikovih radikalov, ki povzročijo razpad pigmentiranih organskih molekul (pigmenti kave, čaja, rdečega vina, sokov, barvil …) na manjše karbonske verige. Zaradi reakcije pigmentirane spojine spremenijo barvo in svetilnost. Tako postane zob bel.
Karbamid peroksid, ki je danes tudi zelo pogosto belilno sredtstvo, se malo razlikuje od H2O2-ja, vsebuje tudi ureo, ki dovoljuje peroksidu, da več časa ostane v stiku z zobom. Sicer pa je proces enak zgornjemu, le da je karbamin oksid počasnejši v delovanju.
Načini beljenja
V današnjem času je res velik izbor belilnih sredstev, prav tako pa načinov nanosa. Seveda se takoj postavi vprašanje, kateri je boljši? Na izbiro se nam ponuja:
– kratkotrajno beljenje z visoko procentnim H202 (pod nadzorom zobozdravnika),
– beljenje z individualizirano silikonsko opornico (pod nadzorom zobozdravnika)
– beljenje z prefabricirano opornico (brez nadzora zobozdravnika)
– belilni obliži (brez nadzora zobozdravnika)
PRIPOROČILA
Najprej se je potrebno zavedati, da s posegom beljenja vplivamo samo na barvo lastnega zoba in ne na barvo bele plombe ali luske ali prevleke oz. mostička. Velikokrat je potrebno zaradi beljenja le-te po posegu zamenjati, da dosežemo enak ton barve. Pozorni moramo biti tudi na povečano sprostitev merkurija iz amalgamskih plom, zato se pri pacientu z veliko amalgamskih zalivk beljenja raje izogibamo, saj je znano, da je merkurij toksičen za telo. Vsekakor pa je potrebno pred beljenjem opraviti temeljito profesionalno čiščenje ustne votline, tako da so zobje resnično čisti in brez pigmetacij.
Sam zagovarjam izbiro individualne opornice pod zobozdravniškim nadzorom. Zakaj? Vodikov peroksid je toksičen in zato škodljiv. Povzroča vnetje dlesni, pa tudi resorbcijo korenin. Zaradi tega je potrebno biti pazljiv in skrben pri njegovi uporabi. Individualna opornica je narejena tako, da ščiti dlesen in mehka tkiva pred stikom z agensom. Po drugi strani je dobra tudi zato, ker jo lahko uporabimo večkrat tudi doma oz. kot dopolnilno terapijo ponoči.
Zaradi manjšega skelenja po posegu je bolje uporabljati belilna sredstva nižje koncentracije, v večjih časovnih presledkih. Ne glede na vse, pa je po beljenju potrebno zobe zaščititi s topikalnim premazom fluora ali pa z nanosom fluorovega gela. Kalijev nitrat se pa uporablja za anestetični učinek.
Kupujte in odločajte se za preverjene metode in izdelke, saj boste le tako prišli do zdravih belih zob.