Milan 
Barbara Butina
Je vaš smeh zaigran?
V partnerskem odnosu igramo različne vloge. Nekaterih se zavedamo, v nekaterih uživamo, spet druge se aktivirajo na podzavestni ravni, v nekaterih se preziramo in tako naprej. Ženska v partnerskem odnosu lahko igra mamo svojemu partnerju, ljubico, gospodinjo; lahko se poistoveti s seksi zapeljivko, lahko manipulira, spletkari; lahko je ledena kraljica ali pa najbolj prijazna in ustrežljiva ženska …
Nevarnost igranja vlog in poistovetenja z njimi pa je ta, da tako bežimo od sebe, tlačimo svoje občutke in svojo pozornost ter energijo vlagamo v partnerja in druge družinske člane, namesto vase. Drugi »rastejo«, sebe pa tlačimo in dušimo. Takšno ravnanje lahko privede do osebnega nezadovoljstva, neiskrenega odnosa s partnerjem, stresa, utrujenosti, razdražljivosti in celo do blokad ter bolezni na fizični ravni. In, kaj lahko storimo? Začnemo se opazovati in zavestno spremljati svoje obnašanje ter prepoznavati, kdaj nismo iskreni, kdaj se pretvarjamo in bežimo od sebe; kdaj na primer zaigramo nasmeh in kdaj mislimo resno.
Se prepoznate v takšnem dialogu?
On: »Ljubica, mi pripraviš prosim sendviče. Tako dobro jih pripravljaš, tvoji so najbolj slastni.«
Ona: »Seveda. Z veseljem. Boš s sirom ali šunko ali oboje?«
Njene misli: »Spet mu moram pripravljat sendviče. On leži na kavču pred televizijo, jaz pa že cel dan garam. Najprej služba, potem otroka, pospravljanje, zdaj še ti sendviči. Namesto, da bi jih on meni pripravil. Pa še noge bi mi lahko zmasiral, me tako bolijo…«
Kaj se je zgodilo? Moški je zadovoljen, leži na kavču in jé slastne sendviče. Ženska pa je potlačila svoje občutke, jih prekrila z lažnim nasmehom in zadovoljstvom ob skrbi za partnerja. Za tem pa se skriva nezadovoljna ženska, ki igra tudi vlogo mučenice in se skriva za ubogim jazom, namesto, da bi partnerju povedala, kako se počuti in se soočila s svojim prenatrpanim urnikom. Ga prosila za pomoč in skupno sodelovanje. Partner tako niti ne ve, da je kaj narobe. Po drugi strani, pa se za njenim delovanjem skrivajo ponos in vzvišenost, saj meni, da ona lahko postori vse sama, da ne rabi pomoči, hkrati morda ob tem občuti nadzor nad družinskim življenjem, saj si ne želi, da bi slučajno partner naredil kaj narobe, postavil kruh na napačno mesto v omari ali kaj podobnega. Takšno delovanje daje ženski občutek, da je pomembna, cenjena, ljubljena in tudi glavna v gospodinjstvu. Tako dobi lažne občutke in se po eni strani celo dobro počuti, čeprav je utrujena in bi si rada oddahnila od dolgega dne.
Kako pa vemo, da igramo vlogo ali nosimo masko? Kako vemo, da smo neiskreni do sebe in partnerja? Če se bomo za trenutek ustavili iz vrveža in prenesli pozornost nase, bomo začutili, da nekaj ni v redu. Lahko se sproži val misli, kot v zgoraj opisanem primeru. Lahko se počutimo čudno ali nelagodno ali nam nekaj ne da miru, nas nekaj tišči … Lahko začutimo nemir, nesproščenost, stres, jezo in druge negativne občutke.
Kadar začnemo prepoznavati vloge, se soočati z njimi in jih tudi odpravljati, lahko začnemo tudi prepoznavati občutke, vzorce in pričakovanja, ki nas vodijo v partnerskem odnosu. Z delom na sebi počasi prihajamo do sebe, kjer ne potrebujemo raznih vlog in mask, ki nam prinašajo lažna zadovoljstva in lažne občutke sreče. Tako postopoma pridemo do tistih pravih, pridemo do svoje Resnice.