Z Melito Kuhar, strokovnjakinjo za partnerske odnose, družinsko dinamiko in osebnostno rast iz Svetovalnice smo se pogovarjali o lažeh. Kadar se med dvema pojavi nezaupanje zaradi izrečenih laži, se poruši temelj zdravega, ljubečega odnosa. Je mogoče popraviti napako, ponovno pridobiti zaupanje? Kako odpustiti? Vse to in še več, nam je pojasnila sogovornica v našem intervjuju.
Sara Sočan
Zakaj ljudje sploh lažemo?
Ljudje običajno lažemo, ko smo v stiski in ko želimo prikriti kakšno našo napačno odločitev ali posledice naših nepremišljenih dejanj, za katere v družbi ali znotraj družine in drugih odnosov velja, da niso primerne, so nevarne ali sankcionirane. Lažemo zaradi strahu, ko hočemo prikriti lastno šibkost. Vzrokov je mnogo. Nekateri posamezniki lažejo tudi zato, ker si tako potvorijo lastno predstavo o sebi in okolju, verjamejo v svoje laži in jim manipulativno vsiljujejo drugim ljudem, ki sicer čutijo in opazijo, da oseba laže, a pogosto nimajo vzvodov za dokaze, ki bi lažnivi osebi predstavili resnico.
Včasih govorimo o »belih lažeh«. Za kakšno »vrsto« laži gre?
Bele laži so prirejene resnice oziroma laži, s katerimi menimo, da ne bomo nikogar prizadeli in da resnica tako ali tako ne bo prišla na dan. Včasih uporabimo belo laž, da omilimo dejansko stanje ali zato, da osebe ne bi preveč prizadeli s kruto resnico. Znanstveniki pravijo, da se v povprečju posameznik »belo« zlaže približno sedemkrat na dan.
Zdi se, da so pogosto laži tudi tihe narave. To pomeni, da nekdo nekaj ne pove oz. raje zamolči zadevo, za katero ve, da bi partnerja motila in bi se nanj jezil. Pogosto se potem izgovarja na način: »Saj me nisi vprašal/vprašala. Kaj menite o teh neizrečenih, namerno zamolčanih dejstvih?
Strinjam se, da takšni izgovori spadajo v kategorijo namernih laži. Če smo v odnosu pošteni, iskreni in transparentni, potem ni potrebe po prikrivanju oziroma laganju. Res je, da se včasih oblikujejo situacije, ko smo prekršili neki dogovor, pogosto gre za partnerske nenapisane dogovore, ko nas je strah posledic razkritja, pa smo rajši tiho kot da bi sami od sebe priznali napako ali neprimerno dejanje.
Pogosto tudi slišimo, da se partnerji raje zlažejo ter prikrojijo resnico, da bi se izognili prepiru s partnerjem. To verjetno deluje, dokler ni kdo ujet na tej laži, kajne?
Laži vedno porušijo medsebojno partnersko zaupanje. Če je laži veliko, se pogosto pojavljajo in so odkrite, potem prizadeti partner praviloma dvomi v iskrenost tudi takrat, ko je dejanska. Nezaupanje je začetek propada iskrenega in kvalitetnega odnosa. Laž ima kratke noge, to bi moral vedeti vsakdo, ki jih pogosto uporablja in se mora zavedati, da bo slej kot prej moral nositi odgovornost za svoje laži in s tem povezane posledice.
Kaj se zgodi, če ugotovimo, da nam partner laže glede bolj ali manj pomembne zadeve, pa naj gre za varanje, pretirano zapravljanje, skrivno pošiljanje lepih opazk drugi osebi preko sms sporočil ali kaj podobnega? Kako naj odreagiramo?
Na takšne laži praviloma odreagiramo burno in živčno, saj smo močno čustveno prizadeti. Gre za izdajo partnerske zaveze, da smo iskreni eden do drugega. Seveda je težko umiriti konje in se iskreno povprašati zakaj ima partner potrebo po skrivanju, zakaj vara ali se dopisuje z drugo osebo in z njo deli ljubeče misli, ko bi to naj delil z nami, partnerji. Gre za vprašanje odtujenosti odnosa, kje se je zataknil in kaj narediti sedaj. Lahko je takšno prikrivanje in laganje alarm, da je z odnosom nekaj močno narobe in da se je potrebno iskreno usesti in se pogovoriti, kaj se nama dogaja, kje so vzroki in najti rešitve. Lahko obiščeta tudi primerno usposobljenega strokovnjaka za partnerske odnose.
Zaupanje je v partnerstvu temelj. Kako potem dalje, ko se ta temelj ne le zamaje, ampak poruši do tal?
Kot prvo je potreben pogum, da se soočimo z resnico in s posledicami porušenega odnosa, ki ne vsebuje več zaupanja. Kako naprej, me pogosto vprašajo moji pari v Svetovalnici. Povem jim, da je potrebno iskreno pripoznanje, da želita res na novo zgraditi spoštljiv odnos brez laži, manipulacij in prikrivanj, ker to vsekakor dodatno vedno znova poruši krhko nastavljene temelje obnove odnosa. Potrebna je tudi trdna zaveza, da bosta delala na odnosu iskreno in v sodelovanju in zavedanju, da bodo vložen trud, držanje dogovorov in iskrenost pokazali rezultate šele kasneje v času trajanja zveze, saj bo prizadeti partner vedno znova preverjal svoje porušeno zaupanje in iskal znake, da se spet kaj prikriva. O vsem tem pišem pogosto v svojih člankih, ki so zbrani v sveži knjigi, ki se nahaja na policah knjigarn in knjižnic Na kavču v Svetovalnici – Iskreno o partnerstvu.
Se ljudje lahko spremenimo? Ali velja pravilo, enkrat lažnivec, vedno lažnivec?
Osebno verjamem, da se lahko ljudje spremenimo le ob pogoju, da se resno lotimo dela na sebi, se potopimo ob ustrezni strokovni pomoči v globine lastnih strahov, vzorcev in programov, nizke samopodobe ali kompleksa manjvrednosti ter z osebno rastjo in razvojem novih programov premagamo stare in s tem izzveni potreba po lažeh ali manipulaciji. To je dolgoletno delo in ga ni možno opraviti preko bližnjic ali v nekaj dnevih ali tednih. Ker kar imamo v sebi vgrajeno od otroštva, je zagatno, trdno usidrano in smo navajeni na določene reakcije. Vse to terja čuječe in ljubeče delo na sebi.
Kaj svetujete partnerjema, ki si želita kljub težavam potem še rešiti zakon?
K meni prihajajo pari, ki so se znašli v težavah, katerim so med drugim botrovale tudi mnoge laži in prikrivanja. Od partnerjev je odvisno, koliko si želita rešiti odnos in da se zavedata, da je to proces, v katerem se bosta morala naučiti tudi marsikatere resnice o sebi in lastnih vzorcih, ki so pripeljali do trenutne boleče partnerske situacije. Odgovornost za propadanje odnosa je vedno na obeh, posledice so boleče in težko si je priznati, da smo tudi sami, prizadeti, botrovali temu, da je prišlo do nespoštovanja partnerskih zavez.
Nekateri menijo, da v primeru, če partnerju oprostimo laži, nimamo dovolj samozavesti, ker pustimo, da nas nekdo izkorišča, nas ne spoštuje …, medtem ko drugi menijo, da je vredno odpuščati, saj je sestavni del zakona tudi padec, ki se kdaj zgodi na poti skupnega življenja. Kaj menite, da je bližje resnici?
Ni enostavne ali enovite resnice, ko gre za specifiko posamezne dinamike odnosa med dvema različnima posameznikoma, ki sta v odnosu. Običajno reagiramo tako kot so naši starši, saj smo se v primarni socializacijo od staršev učili kako se reagira v določeni zagatni partnerski situaciji. Nekateri ne bodo nikoli odpustili laži ali napake partnerja in bodo trmarili v lastnem prav in tako ne bodo prevzeli odgovornosti za lastni prispevek k propadanju odnosa. Isti vzorec bodo nesli naprej v nove partnerske odnose, če se odločijo za razhod. Ker vzorec bo ostal v njih. Le z resnim delom na sebi kot zgoraj opisano lahko to predrugačimo in se opolnomočimo in naučimo, kako komunicirati, se izražati in iskati kompromise, ki so sestavni in vitalni del odnosa.
Odpuščanje je zahtevno in običajno moramo iti skozi proces zavedanja, da nosimo tudi sami del odgovornosti, da smo toliko osebnostno razviti, da zmoremo iz srca odpustiti. S tem se odvežemo od drame, ki je bila kreirana in lahko z bolj pozitivnega in optimističnega aspekta ponovno pogledamo na kvalitetno odnosa. Z druge perspektive tudi lažje najdemo drugo pot ali primerno rešitev.
Ne smemo pozabiti, da je tudi tisti, ki laže, na nek način »žrtev« odnosa, saj nemalokrat naredi zato, ker partner na drugi strani nima razumevanja zanj, ker ga pogovor spravlja v stres …. Je torej laž zaradi tega bolj sprejemljiva in jo lahko manj obsojamo, če gledamo tudi s tega vidika?
Ne, nobena laž v partnerskem odnosu ni sprejemljiva. Laž v odnosu med dvema, ki si želita biti skupaj, gradita in živita skupno prihodnost nima kaj iskati. Kot rečeno, vsaka laž poruši zaupanje, ki je temelj zdravega partnerskega odnosa. Je pa res, da ima laž v odtujenem, praznem in nesočutnem odnosu veliko vlogo, ker na ta način partner »brani« lastne interese ali prikriva svojo nemoč in strahove. Vzrokov je toliko, kot je različnih posameznikov v odnosu, vsak s svojimi nezavednimi programi in vzorci iz lastnih primarnih družin.
Laž se je na primer ponovila. Kako torej najti način, da do laganja ne pride še tretjič? Očitno je, da je potrebno nekaj spremeniti v odnosu oz. narediti drugače kot prvič. Kaj vse ima par na voljo, da se ponovno odnos obnovi, da se povrne zaupanje?
Ker smo sami oblikovali nezdrav partnerski odnos, v katerem se pojavljajo laži, je težko oblikovati trdne zaveze kaj je dovoljeno v partnerskem odnosu in kaj je tisto, kar bo prizadelo partnerja. Zato vedno predlagam, da si tako prizadeti par poišče strokovno pomoč, kjer bo v procesu ozaveščanja vzrokov za razpadanje odnosa znal pod varnim in nevtralnim vodstvom strokovnjaka oblikovati nove in zdrave dogovore. Seveda je nato od para odvisno, ali se jih bosta držala in zakaj jih bosta morebiti kršila. Vedno gre za sprejemanje odgovornosti vsakega od partnerjev do sprejetih partnerskih pravil, ki so nujno potrebna za zdravo funkcioniranje odnosa.
Pravijo, da se laž oprosti, pozabi pa nikoli. Menite, da to drži? Kako torej to dejstvo vpliva na prihodnjo dinamiko odnosa?
Ja, tako mi pogosto zatrdijo moje stranke. Res je tudi, da s prevzemanjem lastnega deleža krivde za odnos, ki ne funkcionira ali ko je prišlo do odtujenosti, prevar in pogostih laži, ne »visimo« več toliko na laži, temveč se osredotočamo na sedanji trenutek in smo čuječi glede tega, kako sedaj gradimo odnos. Če si ne ponavljamo laži in ne negujemo prizadetosti, potem verjamem, da sčasoma izzveni moč bolečine in lažje gledamo naprej v boljšo prihodnost.
Še kakšen nasvet za bralke in bralce?
V odnosu dveh različnih posameznikov je primerno, da oblikujeta, napišeta, podpišeta nekakšno pogodbo med vama, v katero vnesita vse tisto, kar potrebujeta od partnerja, česa nočeta in kakšno vizijo v prihodnosti imata. Ko to storita oba, iskreno in brez fige v žepu, bosta lažje krmarila vajino partnersko barko, ker se bosta počutila bolj varno, sprejeto in slišano.
Ko pride do sprenevedanj, laži in sprememb v odnosu, ko začutite, da nekaj ni v redu, ste nemirni in se počutite neslišane, premalo se pogovarjata, ne ljubita se več s tako strastjo kot včasih, je čas za tako imenovano »inventuro odnosa«, v kateri se na miren in naklonjen način pogovorita, kje sta se izgubila, zakaj, kaj si želita in kako sta se spremenila od zadnjega pogovora oziroma resne partnerske analize. Bodita iskrena eden z drugim, laži tukaj nimajo kaj iskati. Strahove premagajta, zavedajta se, da sta točno vidva v istem čolnu in da vaju bo nosil po morjih preizkušenj, stresa, hitrega tempa, izzivov vzgoje in napornih služb tako dolgo, dokler bosta skupaj držala in sodelovala. Tudi navodila o inventuri odnosa boste našli v knjigi Iskreno o partnerstvu. In še veliko več, tudi kaj pomeni oblikovati zdrav partnerski odnos in kako biti iskreni eden do drugega. Laži nimajo kaj iskati v zdravem odnosu.