Prehladna obolenja pri otrocih

S Tatjano Grmek Martinjaš, dr. med., spec. ped., spec. šol. med., ki je zaposlena v ZD Ljubljana-Center, kjer vodi Zdravstveno varstvo predšolskih, šolskih otrok in mladine ter Pediatrično nujno medicinsko pomoč, smo se pogovarjali o prehladnih obolenjih, ki nas še posebej prizadenejo v tem letnem času.


Ali menite, da ima sprememba vremenskih temperatur - topla zima in hladnejše, bolj deževo poletje - vpliv na pogostost prehladnih obolenj? Oziroma, kdaj v letu se z njimi najpogosteje srečamo in koliko časa trajajo?
Značilna za zimski čas so prehladna obolenja, ki pa se lahko pojavljajo tudi pomladi, poleti in jeseni. Zunanje temperature imajo svoj vpliv, zelo mrzel zrak, če dlje časa deluje na telo (podhladitev) povzroči slabše delovanje sluznic, ki so prve v stiku (npr. nosna sluznica), zato virusi lažje opravijo svoje delo.
Poleti so pogostejše črevesne okužbe, pri višjih temperaturah je preživetje virusov daljše, možnost okužbe pa večja.
Ali so prehladna obolenja povezana tudi s tem, da se ljudje pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, hodimo v nakupovalna središča in podobno?
Virusi lažje prehajajo med ljudmi, ki so v tesnem stiku. Vrtci, šole, tudi nakupovalna središča, torej tam, kjer je veliko ljudi na manjšem mestu, virusi zlahka prehajajo v drobnih kapljicah, ki jih oboleli ali okuženi ljudje oddajajo v prostor z govorom, kašljem, kihanjem. Tudi koncentracija virusov je večja v manjših, zaprtih prostorih. Zato je prezračevanje vrtčevskih prostorov izjemnega pomena, saj s tem zmanjšamo količino virusov v prostoru. In prezračevanje ne povzroča obolevanja, kot se zmotno misli!
Kaj lahko storimo za preventivo?
V času povečanega števila dihalnih okužb se ne zadržujemo v prostorih, kjer je znano večja možnost okužbe. Poskrbimo za starosti primerno zdravo prehrano in gibanje na svežem zraku, če ni premrzlo. Smo primerno, ne preveč ne premalo oblečeni in obuti.
Redno čistimo nos svojemu malčku in ga po bolezni vrnemo v vrtec, ko ne kašlja več izrazito in ima čist nos. Naučimo ga kihati in kašljati v robec za enkratno uporabo ter umivanja rok.
Pomembno je okrepiti imunski sistem, kajne?
Imunski sistem se krepi tako, da ima delo, za katerega je namenjen. Poznamo prirojeno imunost (in njene motnje, ki pa so k sreči redke) in pridobljeno imunost, ki se krepi in dozoreva nekako do 5., 6. leta starosti. Ko se srečujemo z banalnimi povzročitelji, ki so večinoma tudi naši soprebivalci in v pogojih, ki so ugodni za njihovo razmnoževanje, povzročijo bolezen, krepimo svojo odpornost. Ni znanega zdravila, ki bi pospešilo, okrepilo imunski sistem. So pa domači ukrepi, ki blažijo in pripomorejo k hitrejšemku okrevanju.
Kateri kašelj je bolj navaren? Suh dražeč ali vlažen, produktiven?
Vsak kašelj je znak okužbe dihal. Nekateri kašlji so tako značilni, da lahko samo po tipu kašlja razločimo, kateri del dihal je prizadet in za katero bolezen gre (npr. lajajoč kašelj – laringitis). Dražeč kašelj je običajno prisoten v začetku bolezni, kasneje postane produktiven, torej čistilen, saj dihala s kašljem odstranjujejo sluz. Če ne bi kašljali, bi se zadušili v lastni sluzi.
Kašelj je lahko tudi suh, dražeč in boleč. Ob visoki vročini je pri takem kašlju obisk zdravnika potreben.
Kako blažimo enega in kako drugega? Obstaja tudi kakšno zdravilo iz domače lekarne?
Zdravila za blaženje kašlja niso potrebna, razen v primeru zelo bolečega, dražečega kašlja pri kronično bolnih ljudeh. Suh kašelj blažimo z domačimi ukrepi, vlaženjem dihal (omehča in ovlaži vneto sluznico), gretjem prsnega koša, po zadnjih poročilih med resnično deluje (na žlico, ne stopljen v čaju). Dvignemo vzglavje in skrbimo, da ne spimo v pretoplem in presuhem okolju.
Produktiven kašelj, če še ničesar ne izkašljamo, blažimo z vlažnimi inhalacijami. Ko pa dobro izkašljamo, ne potrebujemo ničesar več, saj bomo s kašljem samim hitro očistili dihala.
Zdravila, ki blažijo kašelj, so lahko nevarna. Zato, ker slabo delujejo, v velikih količinah pa lahko povzročijo zastoj dihanja. In tudi zato, ker je kašelj pomemben obrambni in čistilni mehanizem dihal, za katerega zmotno želimo, da čim prej izzveni.
Kdaj je pravzaprav čas, ko moramo obiskati zdravnika?
Če imamo vročino in kašljamo, pri tem pa nam močno teče iz nosa, najverjetneje prebolevamo prehladno virozo. V takem primeru gremo k zdravniku, če vročina traja dlje kot 3 ali 4 dni oziroma po 7-10 dneh, če vročina sicer pade, kašelj pa se stopnjuje in je vedno hujši (v napadih, vedno pogostejši).
Otroka je potrebno pozorneje opazovati, saj lahko preboleva prehladne viroze težje kot odrasli. Pozorni smo na znake težkega dihanja, torej vidno oteženo dihanje (ne zaradi polnega nosu!), ugrezanje jamice pod vratom, dihanje s trebuhom, ugrezanje medrebrnih prostorov, stokanje pri izdihu, ne glede na vročino. Ob znakih težkega dihanja je potreben pregled pri zdravniku čim prej. Takoj pa, če otrok, predvsem dojenček, zavrača hranjenje, je bled in težko diha.
K zdravniku gremo tudi, če imamo vročino in samo kašelj, še posebej, če so prisotne bolečine v prsnem košu. Kakšen dan počakamo, če ni izboljšanja, svetujem pregled.
Kaj še povečuje tveganje, da na primer naš malček zboli za prehladom?
Kolektivi, kjer je na manjšem prostoru veliko otrok za odlično kotišče za prenos okužb. Prišteti moramo še otroke, ki se v vrtec vrnejo na pol zdravi (ali na pol bolni), ki še izrazito kašljajo in smrkajo in s tem širijo povzročitelje. Otroci, predvsem manjši, si med seboj »posojajo« tudi dudice, predmete, okužene s slino, se dotikajo z okuženimi rokami ... Razumljivo je, da ena ali dve osebi ne moreta redno čistiti in brisati smrkavih noskov, kot to lahko naredijo matere doma. Vendar so to vse dejavniki, ki pripomorejo k hitrejšemu širjenju okužb med majhnimi otroci.
Ali lahko prehlad preraste v nevarno zdravstveno težavo, ki zakomplicira zdravstveno stanje otroka? Nemalokrat iz prehlada nastane angina, gripa ... verjetno, ker je imunski sistem oslabljen in je telo bolj dovzetno za viruse in bakterije?
Vsako prehladno obolenje se lahko zaplete. Pri majhnih otrocih je najpogostejši zaplet prehladnega obolenja vnetje srednjega ušesa. Pljučnica lahko poteka kot tipična pljučnica, že od začetka bolezni, lahko pa je zaplet prehladne viroze. Gripa je samostojna viroza, ne zaplet prehlada, razen v primeru, da otrok sočasno preboleva obe virozi. Angina je pri malem otroku redkejši zaplet oz. sočasno obolenje.
Seveda pa je po preboleli bolezni otrok dovzetnejši za druge okužbe. Dandanašnji ni časa za obdobje rekonvalescence in otroci morajo žal v vrtec takoj po preboleli okužbi.
Običajno se s prehladom pogosteje soočajo otroci, ki hodijo v vrtec, še posebej prvo leto... Nekateri pravijo, da je naslednje leto potem ponavadi že nekoliko bolje. Je to zato, ker je otrok »prekužen«?
Običajno je res tako. Otrok se prvo vrtčevsko leto sreča z mnogimi novimi povzročitelji, zato pogosto oboleva. Vendar njegov imunski sistem dozoreva in vsako leto je obolevanja manj. Prekužena je tudi skupina, v kateri ne kroži več toliko različnih virusov.
Pomagajo tudi inhalacije s fiziološko raztopino, kajne? Ali lahko z njo pretiravamo ali ne more škodovati?
Inhalacija fiziološke raztopine deluje blagodejno na dihala, jih ovlaži, omehča sluznico in sluz in otrok lažje izkašlja. Vendar lahko inhalacija pri otrocih sproži poslabšanje dihanja, predvsem pri otrocih z astmo. Izjemnega pomena je tudi vzdrževanje aparata za inhalacijo, saj se v njem lahko zaredijo plesni, s čimer bi močno škodili otroku, ko inhalira.
Obstaja kakšen način, s katerim bi lahko spodbudili majhnega otroka, da začne čim prej pihati iz noska?
Na hitro se tega naučiti ne da. Pomembna je pravilna tehnika izpihovanja nosu, da ne naredimo več škode kot koristi. Zapremo eno nosnico in na drugo izpihamo, nato zapremo drugo nosnico in skozi prvo pihamo. Otroka lahko tega naučimo skozi igro, morda, ko je zdrav.
Se ob prehladu pogosto vnemejo tudi ušeska?
Vnetje srednjega ušesa je najpogostejši zaplet otroškega prehlada. Nastane zaradi nepravilnega in nezadostnega čiščenja nosu in anatomskih posebnosti. Majhen otrok je, kar se tiče čiščenja nosu, popolnoma odvisen od naše pomoči. Z nežnim izpiranjem nosu s fiziološko raztopino in pihanjem (oz. aspiracijo nosne sluzi pri dojenčkih) nos očistimo. Vendar se spomnimo, kolikokrat to naredimo, ko smo sami prehlajeni. Najverjetneje vsaj 100x dnevno, otroku pa očistimo nos, recimo 10x, če smo najbolj pridni. K zapletu prispevajo tudi anatomske posebnosti otrokovega nosno žrelnega prostora – ravno položeni in kratki nosni hodniki, kratka ušesna troblja, velika žrelnica.
Zakaj se včasih svetuje, da otrokom operativno odstranite žrelnico, včasih tudi mandlje? Je to vedno učinkovito?
Če ima otrok povečano žrelnico zaradi pogostih vnetij v nosno žrelnem prostoru in ima zaradi tega tudi druge težave, ponavljajoča vnetja srednjega ušesa, kronično izlivno vnetje srednjega ušesa, slabši sluh, zaradi tega moten govorni razvoj, ponoči smrči ali ima dihalne premore v spanju, bo specialist otorinolaringolog predlagal odstranitev žrelnice ali tudi mandljev.
V večini primerov odstranitev velike žrelnice, ki zapira ušesno trobljo in s tem preprečuje normalno prezračevanje ušesne troblje in izenačevanje pritiska v ušesu ter s tem olajšuje pot okužbam, deluje ugodno. Pri nekaterih otrocih pa se vnetja še vedno pojavljajo, sicer redkeje in manj hudo, pa vendar.

Ostali članki iz teme otroci

Jun 02, 2020 1111

Spije vaš otrok dovolj vode?

Otroci se ne zavedajo pomena hidracije, zato morate starši poskrbeti, da malčki ne bodo…
Apr 29, 2020 634

Kaj mora vsak starš vedeti o teoriji navezanosti?

Ljudje smo socialna bitja. Potreba po bližini, sprejetosti in varnih odnosih nam omogoča…
Apr 13, 2020 286

Poskrbimo za naše otroke

Za otrokovo presnovo niso dovolj le dnevno potrebne kalorije iz maščob, ogljikovih…
Mar 18, 2020 191

Nazaj k naravi – nežni, varni in okolju prijazni izdelki za otroško nego

Blagovna znamka Bambo Nature se je na trgu uveljavila s svojo ponudbo do okolja in do…
Mar 09, 2020 536

Razcepljeni med partnerstvom in starševstvom?

Danes sem se namenila razmišljati o tem, kako spremenimo ženske pogled nase in svoj…