Milan 
Nobena mlečna formula ni tako prilagojena otroku kot mamino mleko. O dojenju, njegovih začetkih, dvomih in težavah, o prehodu na gosto hrano in odnosu do dojenja smo se pogovarjali z diplomirano medicinsko sestro Cvetko Skale, predsednico Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.
Kaj bi svetovali negotovim mladim mamicam ob prihodu njihovega novorojenčka in začetku dojenja?
Najpomembnejše je prepuščanje, opazovanje otroka in tudi sebe ter sprejemanje tega kar se z obema dogaja. In predvsem, da si mamice ne postavljajo prevelikih in visokih ciljev. Tudi glede dojenja.
Kakšne prelomnice vse čakajo mlade mamice v obdobju dojenja in ob prehodu na gosto hrano?
Veliko mamic pred porodom skrbi, če bodo znale novorojenčka pravilno pristaviti k prsim, če so njihove bradavice dobro oblikovane, če bodo imele dovolj mleka, kaj storiti, če jih bodo imele bolečine v bradavicah ali dojkah … Večino teh težav se v bistvu lahko prepreči že med nosečnostjo in sicer z dobro pripravo na dojenje v času nosečnosti, tudi s pripravo načrta za dojenje. Pri nas lahko bodoče mamice obiščejo šolo za starše, kjer so srečanja namenjena tudi pripravi na dojenje, prav tako se lahko udeležijo srečanj skupin za podporo dojenju.
Zagotovo je prva prelomnica prvo dojenje, učenje pristavljanja k prsim in spoznavanje otroka. Nato sledi prihod iz porodnišnice domov, kjer spet malo drugače. Velikokrat novorojenčki tudi jokajo in ugotoviti moramo, kaj je tisto kar jih moti. Pogosto se mamice sprašujejo kdaj začeti z gosto hrano in katera je tista prava. Priporočila glede tega so včasih različna in se tudi spreminjajo.
Kdaj naj se prične prehod na gosto hrano? Ali to otrok sam nakaže, ali naj mu mamica kar ponudi?
Približno pri šestih mesecih pokaže večina otrok interes za dopolnilno prehrano. Zdrav, polno dojen otrok, ki lepo napreduje do šestega meseca, ne potrebuje nobene druge hrane kot materino mleko. Če dojenje ni možno, se priporoča mlečna formula, prav tako do šestega meseca. Strokovnjaki priporočajo, da se dopolnilna prehrana ne uvaja pred 17. tednom otrokove starosti in tudi ne po 26. tednu njegove starosti.
Kakšna hrana je primerna za prve goste obroke?
Z uvajanjem goste hrane je najbolje začeti čim enostavneje, najprej se priporoča postopno uvajanje zelenjave. Nova živila se naj uvajajo v enotedenskih intervalih in sicer najprej nizko alergogena živila. Od zelenjaveso to korenje, cvetača, koleraba, bučke in krompir. Sledi riž, koruzni kosmiči, nato še sadne kašice iz jabolk, hrušk in banan. Postopno uvajamo tudi hrano z žitaricami, ki vsebujejo gluten: pšenica, ječmen, rž. Okuse in sestavine postopoma dopolnjujemo, prav tako količino in število dopolnilnih obrokov. Pri mesu začnemo z belim mesom, nato rdeče meso, jajčni rumenjak in nazadnje ribe. Kravje mleko kot glavni napitek naj bo šele po prvem letu starosti, čeprav pa se majhne količine lahko dodajajo k dopolnilni prehrani. Dodajanje jajčnega beljaka, morskih sadežev, medu, soli in sladkorja se naj začne po dopolnjenem prvem letu.
Kljub gosti hrani je materino mleko še vedno pomembno živilo, saj ustreza otrokovim potrebam glede na njegovo starost in ne izgublja na kakovosti. Izključno dojen otrok ne potrebuje dodatne tekočine, z uvedbo goste hrane se pokaže potreba po njej. Primerni so čaj, razredčeni sokovi, najbolj primerna pa je kar navadna voda.
Kako poteka laktacija in na kaj naj bodo mamice pozorne?
Prvi nežni dotik novorojenčkove ročice ali glavice na prsih pri materi stimulira sproščanje hormona oksitocina, ki spodbudi iztekanje mleka. Novorojenček povoha in okuša bradavico. Nato se prisesa in dojenje se začne. Takoj po porodu je novorojenčkov sesalni refleks najmočnejši, novorojenčki so navadno tudi budni in pripravljeni, da takoj pričnejo sesati.
Otrok tako dobi prvo mleko ali kolostrum, ki je novorojenčkova prva hrana. Ta je bogat z imunološko aktivnimi celicami in protitelesi, zato novorojenčku služi kot prvo cepivo. Vsebuje snovi, ki spodbujajajo rast in pomagajo, da novorojenčkovo črevesje prej dozori, izjemno bogat pa je tudi z vitaminom A.
Kolostruma je ponavadi malo, vendar zadostuje potrebam otroka, saj je tudi njegov želodček na začetku še majhen.
Časovne sheme pri dojenju torej ne veljajo?
V prvih dneh življenja lahko imajo novorojenčki zelo različen ritem sesanja. Nekateri sesajo pogosto, krajši čas, drugi lahko sesajo celo ure dolgo in nato več časa prespijo. Matere morajo vedeti, da je tak ritem povsem naraven, da ne postanejo zaskrbljene, kar pa lahko vpliva na tvorbo in izločanje mleka. Zato je tako pomembno, da sta mati in otrok ves čas skupaj in da lahko mati pristavi otroka k prsim takrat, ko otrok to želi.
Zelo pomembno je, da novorojenček ni dojen po časovni shemi, ampak glede na svoje potrebe. V prvih dneh po porodu je običajno, da se doji od osem- do dvanajstkrat v 24 urah.
Prve dni po porodu običajno pride do spontanega navala mleka. Dojka je takrat težka, polna, mati ima velikokrat občutek »tiščanja« oziroma pritiska v dojki. Pomagajo topli obkladki pred dojenjem, pogosto in pravilno pristavljanje otroka, po dojenju pa za krajši čas hladni obkladki.
Mleka je nato vse več, pa vendar dojke niso več tako težke. Spreminjata se tudi videz in barva materinega mleka. Kolostrum je ponavadi na začetku rumen do živo rumen, sčasoma se spremeni v prehodno mleko in najkasneje v desetih do 14 dnevih v zrelo mleko. Spreminja se tudi sestava mleka, ta je povsem prilagojena otrokovi starosti, mleko pa postaja tudi vse bolj bele, včasih celo vodeno sivkaste barve. Vendar na kakovosti ne izgublja, otroku nudi vse, kar le ta rabi za svojo rast in razvoj.
Zakaj hranjenje po steklenički poruši koncept dojenja?
Količina mleka v dojkah je odvisna od pogostosti dojenja. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Dodatki mlečnih formul otroka zasitijo in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. Do tega pride, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem. Pogosteje ko je otrok dojen, več mleka se tvori in manj ko je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo hraniti novorojenčka po steklenički, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu. Z manj in manj mleka in več in več stekleničk.
In večno vprašanje: je sit?
Mamice so velikokrat zaskrbljene zaradi količine mleka, skrbi jih, če otrok dovolj popije pri prsih in kako vedo, da je otrok sit. Kako mamica ve, da otrok dovolj popije pri prsih? To ugotovi z opazovanjem in sicer otrok približno trikrat dnevno odvaja blato, pri vsakem previjanju ima mokro pleničko, ima napeto kožico in je videti zadovoljen. Pomembno je tudi, da ve, da želi otrok na začetku veliko sesati in da dolžina podoja ni vedno enaka.
Prav tako je pomembno, da vedo, da v določenih obdobjih nastopijo pri otroku zaradi hitre rasti povečane potrebe po hrani. To je nekje v starosti dveh tednov, šest tednov in pri dveh mesecih. Zaradi intenzivne rasti ima takrat otrok večje potrebe po hrani in želi večkrat sesati. Posledica tega je več mleka pri materi, kajti mleko se tvori glede na to, kako pogosto se dojka prazni. Žal pa vse mamice tega ne vedo in tako so to običajno tudi obdobja, ko otrok prvič prejme dodatek mlečne formule.
Kako naj pri vsem sodeluje oče in preostala družina?
Doječa mamica rabi pri dojenju podporo in zaščito. Zelo pomembna je podpora otokovega očeta, družine, svojcev. Prav tako pa bi mamice morale poznati tudi druge oblike pomoči pri dojenju.
Velikokrat se namreč pojavijo nekatere težave pri dojenju. Kaj je najpogostejši vzrok za težave pri dojenju je težko reči, ker so le-ti različni. Lahko je to trema, premalo podpore v okolju, otrokova ali materina bolezen, tudi nepripravljenost. Sama danes vidim veliko težavo tudi v tem, da vsi, tudi mamice same, preveč pričakujejo od novopečenih mamic. Vse bi moralo biti idealno, od super urejene mamice, ki odlično doji, tako do otroka, ki pridno sesa in spi. Pa vsi vemo, da ni tako, nov družinski član običajno vse spremeni.
In še nekaj: na svetu ni mlečne formule, ki bi otroku nadomestila vse, kar mu nudi materino mleko, ki ustreza specifičnim potrebam določenega otroka. Dojenje pomeni najprimernejšo hrano. Zato pomagajmo mamicam, da bodo lahko svoje otroke dobro in dolgo dojile.
Veronika Bilban