Ni vseeno, s kakšno igračo se igra vaš otrok

»Psihopedagoško ustreznost igrače se določi tako, da se opazuje različno stare otroke v igri in na osnovi otrokove dejavnosti sklepa, ali igrača spodbuja otrokovo gibanje, mišljenje, prostorsko predstavljivost, ali gre za igračo, ki potrebuje navodila za igranje, ali je v ospredju otrokova ustvarjalnost in domišljija. Pomembno je tudi, da je igrača tehnološko ustrezno izdelana glede na igralne možnosti, ki jih nudi. Vozilo, ki mu, potem, ko ga otrok vleče ali vozi po ne čisto gladki površini, odpadejo kolesa, ni dobra igrača. Kocke, ki so namenjene konstrukcijski igri, vendar so spoji narejeni tako, da ne gredo skupaj ali morda ne tesnijo dobro, prav tako niso dobra igrača,« razlaga dr. Ljubica Marjanovič Umek, redna profesorica na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Igrača tudi ni kakovostna, če so zaradi varnostnih razlogov otrok z njo ne more igrati in služi bolj kot okrasni predmet, denimo medvedek, ki mu ob prijemu in ljubkovanju izpadajo dlake, igrača, ki je pobarvana z barvo, ki je nevarna, če pride v stik s slino ali znojem in podobno.

S starostjo se spreminja igra

Otroci potrebujejo igrače v vseh razvojnih obdobjih oziroma pri vseh starostih, je prepričana sogovornica. Je pa res, da se s starostjo spreminja prevladujoča vrsta igre in s tem tudi pogosteje rabljene igrače. Dojenček in malček je pogosto vključen v funkcijsko igro, v kateri rabi predvsem igrače za zaznavanje in enostavno gibanje, na primer ropotuljice, mobile, obešene nad posteljico, žoge za prijemanje in spuščanje, igrače na vrvici za vleko in zvočne igrače. Otroci v zgodnjem in srednjem otroštvu, ki pa se pogosto vključujejo v simbolne oziroma domišljijske igre, igre s pravili in igre, ki zahtevajo gradnjo in sestavljanje, rabijo različne igralne sete, denimo kuhinjo, trgovino ali frizerstvo. »Za igro potrebujejo tudi manj strukturirane igralne materiale, ki jih sami spreminjajo: papir, palice, kamne, listje, pa človeške in živalske figure, najrazličnejša vozila, družabne igre, zahtevnejše sestavljanke in gradbene elemente. Zlasti starejši predšolski in šolski otroci se radi igrajo tudi z bolj strukturiranimi igračami, s katerimi se lahko dosega določene cilje. Imenujemo jih tudi didaktične igrače in sem sodijo domine, igre tipa človek ne jezi se in karte,« dodaja Ljubica Marjanovič Umek.

Igrati se je treba, in to veliko

»Pomembno se mi zdi, da imajo predšolski otroci čim bolj različne igrače, ki pokrivajo različna področja razvoja: tako zaznavanje, kot gibanje, mišljenje, čustveno izražanje, učenje pravil in da, zlasti v domačem okolju, nimajo preveč igrač hkrati. Otrok mora imeti dovolj časa za igranje. Igrati se mora veliko, sam in z drugimi otroki, in pri tem rabi igrače, ki mu igro bogatijo in ki jih lahko tudi spreminja oziroma rabi na različne načine. Tako v vrtcu kot doma je zaželeno, da otrokovo igro z igračami podpiramo tudi z naravnimi igralnimi materiali, različnimi predmeti in tudi z besedo oziroma pogovarjanjem,« meni strokovnjakinja.

Komisije za ocene igrač ni več

Ocenjevanje igrač je potekalo 25 let, žal pa zdaj že drugo leto ne poteka več. Ministrstvo za šolstvo je v začetku letošnjega leta celo ukinilo Komisijo za oceno igrač. Marjanovič Umek: »Ocenjevali smo igrače tako domačih kot tujih proizvajalcev. Seveda je bilo med njimi več igrač iz tujine, saj je slovenski prostor premajhen, da bi bila proizvodnja igrača dovolj široka in raznolika. Ravno nasprotno pa je v tujini na trgu vse več igrač, med katerimi je veliko dobrih, še vedno pa ne dovolj kakovostnih. Kot psihologinji se mi zdi posebej pomembno, da se kupcu, torej staršem, babicam, dedkom in vrtcem pomaga tudi pri nakupu igrač in sicer tako, da so igrače, ki si v procesu neodvisnega ocenjevanja pridobijo določen certifikat posebej označene, podobno kot ostali oddelki. To potrebuje znova in znova vsaka generacija kupcev, saj je na trgu vsako leto več igrač, oglaševanje pa je čedalje bolj agresivno. Naj posebej poudarim, da je nakup igrače enako odgovorno dejanje kot nakup drugih izdelkov za otroka. Konkretne igrače in proizvajalce ali uvoznike, ki so dobili znak dobra igrače ne morem navajati, jih je pa bilo v zbirki igrač z znakom dobra igrača že več kot 500 Le okoli 20 jih je danes v trgovinah. To je tudi razlog, zakaj bi moralo biti ocenjevanje igrač stalno. Ocenjene igrače so bile iz vseh skupin igrač glede na funkcijo, ki jo imajo igrače v igri in glede na starost otrok,« razlaga strokovnjakinja.

Bodite radoveden in zahteven kupec

Starši naj se odpravijo po novo igračo z že oblikovano idejo, kaj bi želeli kupiti. »Naključen nakup naj bo izjema. Vzemite si čas, igračo si poglejte od blizu in preizkusite, ali in kako deluje. Igrače ni modro kupovati kar v embalaži, ne da bi vedeli, ali se kolesa na avtomobilu ustrezno vrtijo, ali igrača na baterijo res deluje, ali imata sestavljenka ali igra s pravili slovenska navodila … V kolikor igrača nima znaka Dobra igrača naj še posebej popazijo, ali ima vsaj znak CE, kar pomeni znak minimalne varnosti igrače. Upam in verjamem, da bo država v prihodnjih letih vnovič vzpostavila sistem ocenjevanja igrač in tako pokazala svoje spoštovanje do otroške igre in otroških igrač,« je svoje misli strnila Ljubica Marjanovič Umek.

»V kolikor igrača nima znaka Dobra igrača naj starši še posebej popazijo, ali ima vsaj znak CE, kar pomeni znak minimalne varnosti igrače,« pravi dr. Ljubica Marjanovič Umek, redna profesorica na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.