Milan 
Anka Peljhan iz društva Vesela kuhinja, ki je tudi ustanoviteljica odmevnega tekmovanja osnovnošolcev v kuhanju avtohtonih slovenskih jedi, je prepričana, da je mesto za otroka tudi v kuhinji. Sodelovanje pri pripravi jedi naše najmlajše ne le bogati in uči, razveseljuje in skrbi za njihovo samozavest, temveč jim predstavlja tudi korak k zdravemu načinu življenja v starejših, zrelejših letih.
PETRA MAUER
Kdaj naj otroke starši vključijo v proces kuhanja? Je na primer že to, da ropotajo z lonci, nosijo kuhalnico in mečejo zelenjavo v posodo prvi korak razvijanju uspešnega sodelovanja v kuhinji?
Kom otrok pokaže prve znake volje, početi v kuhinji karkoli pač, mu je treba to omogočiti. Tudi, če želi prijeti nož ali pomešati vročo juho. Potrebno mu je dovoliti ob navodilu, ki ga bo razumel ali ki ga bo pritegnilo in ne odvrnilo. Ja, tukaj je potrebno kar veliko psihologije in energije, kar se nekajkrat obrestuje – kasneje. Najraje otroci packajo s testom, kar sicer v kuhinji povzroča veliko nereda, pa vendar – se vse lahko počisti. V glavnem: prvi »ne« bo prvi korak k strahu, odporu in prepričanju, da je kuhinja za odrasle, da otroci nimajo vstopa in sledi popolna ignoranca ter kasneje pot v trgovino po sendvič ali pa celo hitro prehrano.
Kaj je smiselno pričakovati od otroka, glede na njihova leta?
Od otrok ne smemo (kot je dobro tudi v življenju nasploh) pričakovati nič. Moramo jih usmerjati in jim sproti pojasnjevati, jih povabiti k sodelovanju v kuhinji – in to ne za lupljenje krompirja ali trebljenje solate! Tega ne marajo in se bodo začeli izogibati. Otroku je treba zaupati pomembne ali enakovredne naloge, pa tudi, če ga polomi. Kaj zato! Saj nismo kuhinja s 5 zvezdicami. Lahko pa to postanemo ob stalnem učenju. Otroci nas bodo presenetili. Važno je le, da gremo korak po koraku in da ne ubiramo bližnjic ali pa otrok ne podcenjujemo, saj zmorejo veliko več, kot si mislimo. Bolje zelo oster nož, kot topi.
Ali je pogosto težava, da so starši premalo potrpežljivi in da želijo vse čisto ter vse opraviti na hitro ali preveč popolno, zato svoje otroke ne pustijo blizu kuhinje?
Sodoben način življenja in v veliki meri nepoučenost generacije naših staršev (ki so jim kuhale njihove mame ali babice), nas vodi k poseganju po gotovi ali polgotovi hrani. Po napornem delavniku jih vse preveč odpre konzervo ali zaide v gostilno – na večinoma hitro ali nekvalitetno hrano. Zame je kuhanje sprostitev, pa tudi če ob 6-ih popoldan ali zvečer. Ustvarjanje v kuhinji prežene slabe misli delovnega dne in družiti se v kuhinji z otroki, je nekaj najlepšega. Na ta način steče najplodnejši pogovor.
Kako naj otroke spodbujamo za kuhanje in s čim jih odvračamo od te dejavnosti?
Kot je bilo že rečeno, jih je treba spodbuditi z njim zanimivimi kuharskimi opravili, ki bodo vidni na krožniku, pomembnimi nalogami in pustiti jih celo same, naj se znajdejo in naredijo po svoje. S tem bomo zadeli v polno. Morda jih prelisičiti, češ, da smo utrujeni in da se nam ne ljubi kuhat, pa naj bo on-a (otrok) glavni chef danes. Zakaj pa ne?!
Med kuhanjem otroci razmišljajo, kombinirajo, štejejo, tehtajo, raziskujejo, se učijo … vsekakor dobra popotnica za naprej, kajne?
Seznanjeni morajo biti z vsemi koraki. Seveda tudi pripravo, kar v kuhinji – kot drugod, zahteva določeno natančnost. Nekje bolj, nekje manj. Ko gre za npr.: enolončnico, je treba dobiti občutek in ne tehtati, ko pa gre za pecivo ali kaj podobnega, pa je treba biti natančen na gram! Ob enem je natančnost pomembna tudi pri finiširanju jedi ali krožnika, kjer jim moramo pustiti domišljijo.
Katere so najpogostejše nevarnosti, ki na otroka prežijo v kuhinji in kako naj jih obvarujemo pred njimi?
Kot sem že povedala, je bolje, da otroku ponudimo oster nož, kot topega, saj slednji spolzi po prstu in zareže namesto v korenček, v našo kožo. Če se vreže majhen otrok pri osnovnih opravilih, je lažje, kot če si že odrasel zarine nož v prst. Tako, kot pri celotni vzgoji, bolje prej, kot kasneje. Tako je tudi z vročimi elementi. Seveda ne zahtevamo od otroka, da se spopade s težkim loncem, polnim vroče vode! Aktivnosti je treba prilagoditi. Tudi mu ne ponudimo kot kamen trdega korenja, da ga naj nareže ali ogromnega kosa mesa, naj ga razkosa. Razmislimo o nalogah.
Ali po vaših izkušnjah velja, da otroci, ki sami nekaj pripravijo to tudi raje pojedo?
Absolutno! To dejstvo rodi neslutene rezultate! Tudi, če hrane niso še nikoli poizkusili (npr.: določena zelenjava ali podobno), jed pohrustajo, brez da bi se vprašali, ali jim je všeč ali ne. Pri tem je zelo važen videz končnega izdelka. Tukaj lahko malce pobrskamo po kuharskih knjigah ali internetu in svoji domišljiji ter ustvarjamo figure. Otroški okus bo hvaležen.
Ali tudi pri kuhanju velja, kar se Janezek nauči, to Janez zna?
Tako kot pri vsaki aktivnosti, je potrebna vaja. Marsikdo si misli, ah saj znam. Pa ni tako. Videti na sliki, pa čeprav zgleda enostavno, ni res. Ko poskusimo narediti sami, pridemo do spoznanja, da nam manjka znanja, predvsem je potrebno slediti postopkom, jih ne preskakovati, ker ne bo dobro. Trend kuharskih tehnik pa zadnje čase narekuje postopke, ki so jih osvajali naši predniki, vendar na moderen način. Vsekakor je treba spoznati zgodovino, da lahko gradimo naprej, pa tudi, če gre za kuharske postopke! Svetujem vsakodnevni trening, saj so ročne spretnosti podvržene pozabi. Kar je pa zelo pomembno: če si v mladih letih uspemo vzgojiti veselje do dela v kuhinji, le to ne zamre!
Nam zaupate kakšen zanimiv, enostaven recept, ki bi ga lahko naredili že najmlajši?
Sadni metuljček
Sestavine:
• 1 banana
• 1 kivi
• 2 čokoladna piškota
• 2 žlica tekočega medu
• pol lončka tršega jogurta
• 2 suhi marelici
• 4 orehova jedrca
• 2 žlici žitaric
Priprava:
1. Olupi banano in kivi.
2. Pripravi večji raven pladenj.
3. Banano prereži na pol – po dolgem.
4. Polovico banane daj na sredino pladnja.
5. Pol jogurta vsuj na eno stran banane, pol na drugo.
6. S kuhinjskim ali navadnim čopičem iz jogurta oblikuj krila.
7. Odreži dve rezini kivija na sredini, da bosta enako veliki in jih položi na zgornji del krila.
8. Čokoladna piškota položi na spodnji del krila.
9. Ob robu kril pokapaj med.
10. Okoli kivija potresi žitarice.
11. Na sredino kivija in na trup položi orehova jedrca.
12. Na piškota položi suhi marelici.
Rumenokoži nezemljan
Sestavine:
• 2 večja krompirja
• 2 korenčka
• 1 žlica masla
• malo mleka
• ščepec kurkume
• košček brokolija, korenčka in ostale zelenjave za obraz, ki jo lahko nadomestiš s peteršiljem, olivami, paradižnikom, redkvico ipd.
Postopek:
1. Olupi krompir in ostrgaj korenček.
2. Omenjeno skuhaj v slani vodi do mehkega.
3. Odcedi vodo, dodaj kurkumo, maslo in mleko ter pretlači v pire.
4. Poišči primerno posodico, da bo obraz vsaj malce okrogel in vanjo daj vsaj 2 cm pireja.
5. Medtem, ko se zgoraj omenjene sestavine kuhajo, poišči in pripravi primerno zelenjavo za dekoracijo.
6. Ponudi še toplo.
Imate morda še kakšen nasvet za starše in njihove otroke?
Bodite potrpežljivi in vključite svoje psihološko znanje. Okoli vogala z igro in animacijo dosežemo ogromne rezultate, zdrav in odgovoren način razmišljanja, kar je ena najkoristnejših popotnic za otroke. Imejte jih radi – tudi, če popackajo kuhinjo. Nič zato. To, kar nam čez nekaj let vrnejo, je neprecenljivo.