Dojenje
Ponudba odvisna od povpraševanja
Cvetki Skale, dipl. m.s., predsednici Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, zaposleni na Odseku za neonatalno pediatrijo Ginekološko porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje smo zastavili nekaj vprašanj, na katere noseče in novopečene mamice pogosto iščejo odgovore.
VERONIKA BILBAN
Nam lahko poveste, kako se lahko bodoča mamica že pred rojstvom otroka pripravlja na dojenje? Obstajajo metode za spodbujanje nastajanja mleka?
Večina žensk se za način hranjenja svojega otroka odloči že pred zanositvijo. Priprava na dojenje v nosečnosti lahko vsebuje več vidikov. Osebnostni vidik pomeni odločitev za dojenje in prepričanje, da je to najbolj naraven in normalen način prehranjevanja otroka.
Socialni vidik pomeni, da je tak način prehranjevanja sprejela tudi okolica, predvsem partner. S telesnega vidika pa je pomembna tudi priprava na dojenje, kar pomeni, da naj bodoča mati skrbi za zdravje, dobro počutje in kondicijo, saj je uspeh dojenja odvisen tudi od tega.
Zaradi vsega tega je prav, da bodoča mamica obišče Šolo za bodoče starše, kjer je sklop predavanj namenjen pripravi na dojenje, obišče kakšno Skupino za podporo dojenju, če je le ta na voljo oz. poišče informacije v ustrezni literaturi.
Ali bo mleko steklo ali ne se verjetno vidi šele po porodu. Ali obstajajo kakšne indikacije, ki nakazujejo ali bo mamica imela težave z dojenjem?
Če bo dojenje steklo ali ne se resnično vidi šele po porodu. Kako dojenje steče, ni odvisno le od materinega znanja in priprav na dojenje, pomemben dejavnik so tudi navade in vedenje otroka, njegov temperament in tudi posebne potrebe. Tako torej mati in otrok vplivata na razvoj procesa dojenja.
Včasih so mamice zaskrbljene zaradi oblike bradavic, potem jih skrbi, ker se dojke v nosečnosti niso povečale, kajti ponekod piše, da če mati v času nosečnosti ne potrebuje večjega nedrčka, lahko to nakazuje manj mleka. Vsekakor je potrebno počakati, da se otroček rodi, poskušati z dojenjem in šele nato se lahko prične razmišljanje o težavah.
Če dojenje ne steče v prvih dneh, si je treba pomagati. Običajno mame otroka dohranjujejo s stekleničko. Pravijo, da se otrok hitro navadi na enostavno pitje mleka iz nje in da potem noče več zagrabiti bradavičke. Se to pogosto dogaja?
Pomemben dejavnik, ki lahko moti dojenje je zgodnja uporaba cucljev, ki lahko v prvih tednih povzroči motnje pri dojenju, saj je sesanje cucljev drugačno kot sesanje pri materinih prsih.
Z izbrizganim maminim mlekom ali mlečno formulo lahko nahranimo otroka na različne načine. To lahko storimo s kozarčkom ali skodelico, žličko, kapalko ali brizgalko, uporaba cuclja in stekleničke torej ni potrebna.
Ali se pri nedonošenčkih pojavljajo kakšne posebne težave z dojenjem, glede na to, da so običajno zelo šibki, majhni … Je privajanje na prsi veliko težje?
Za nedonošenčke je značilno slabotno sesanje in slabo usklajevanje sesanja s požiranjem in dihanjem, hitro se pa tudi utrudijo. Ni znanstvenih dokazov, da bi nedonošenčki bolje uspevali, če so hranjeni po steklenički in prav tako ni pravila, kdaj je otrok sposoben za dojenje. Z dojenjem je najbolje poskušati postopoma, sprva popijejo po nekaj požirkov, s časoma pa lahko vedno več. Zelo pomembno pa je pestovanje in dejstvo, da mati redno izbrizgava mleko, da je lahko otroček nahranjen z njenim mlekom.
Nekatere mamice si morajo iztiskati mleko s črpalko. Si morajo ob obroku vedno črpati iz obeh dojk? In še, je treba vedno črpati mleko čisto do konca?
Pogostost izbrizgavanja mleka je odvisna od razlogov zanj. Mati naj izbrizgava mleko tako pogosto, da nabrizga dovolj mleka za otrokove potrebe. Prve dni po porodu običajno brizgajo iz obeh dojk, kasneje pa, če je mleka dovolj in je še vedno potrebno izbrizgavanje, lahko za vsak obrok eno dojko, tako, kot da bi dojile. Matere običajno hitro dobijo same občutek kako dolgo morajo izbrizgavati, da dojko v celoti izpraznijo.
Mleka verjetno hitreje zmanjka, če si ga morajo mamice črpati? Pritisk črpalke vendarle ni tako močan kot stisk dojenčkovih ustnic …
Novejše črpalke za mleko so narejene tako, da posnemajo vzorec otrokovega sesanja. Kot pri dojenju je tudi pri črpanju količina mleka odvisna od pogostosti praznjenja dojke, torej od odnosa ponudba – povpraševanje.
Kdaj pa se vzpostavi ta odnos ponudba-povpraševanje? Verjetno ne takoj po rojstvu, kajne?
Prve dni po porodu je mleka še bolj malo, otrokov želodček je tudi še majhen, tako, da je število podojev ponavadi visoko, tudi do 12 znotraj 24 ur. Vendar je pogosto pristavljanje pomembno prav zaradi vzpostavitve odnosa ponudba – povpraševanje.
Ponavadi je nekje prvih šest tednov čas prilagajanja med materjo in otrokom, ki navadno postaneta dobro uigran par. Nekaterim materam uspe to hitro in zlahka, druge pač morajo vložiti za isti uspeh več truda.
Kako vemo, da je otrok dobil iz prsi dovolj mleka?
To ugotovimo z opazovanjem, in sicer otrok približno trikrat dnevno odvaja blato, pri vsakem previjanju ima mokro pleničko, ima napeto kožico in je videti zadovoljen. Pomembno je tudi, da vemo, da želi otrok na začetku veliko sesati (od 8 do 12-krat) dnevno in da dolžina podoja ni vedno enaka.
Ali je po vaših izkušnjah sodeč veliko takšnih mamic, ki si sploh ne želijo dojiti? Kakšne razloge običajno navedejo za svojo odločitev?
Vsaka ženska ima pravico odločitve o dojenju oziroma ne dojenju. In tisti, ki jim pri dojenju pomagamo in bom malo grdo rekla »dojenje razumemo«, jih tudi nikoli ne sprašujemo, zakaj so se tako odločile. Njihove odločitve spoštujemo in jim v dani situaciji pomagamo.
Do kdaj naj bi mamice dojile svoje otroke?
Strokovnjaki, Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef, priporočajo izključno dojenje do šestega meseca otrokove starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa nato še do drugega leta starosti, če mati in otrok želita, pa še dlje. Po dopolnjenem prvem letu življenja je število podojev manjše, največkrat se otroci še dojijo zjutraj in zvečer, nekateri tudi večkrat. Je pa dojenje je zelo pomembno takrat, ko otrok zboli. Mnogokrat ne more jesti in takrat mu žensko mleko povsem zadostuje. Pri materinih prsih najde tudi tolažbo in uteho.