Darjan 
Miha Anžur
V zadnjih tednih je več evropskih držav poročalo o tem, da se spopadajo s povečanjem števila primerov oslovskega kašlja. Več primerov kot v minulih letih je od novega leta dalje zabeležila tudi Slovenija. Bolezen je bila sicer mnogo bolj razširjena v preteklosti, vendar pa se je njena pojavnost zahvaljujoč cepljenju občutno zmanjšala. Ker gre za razmeroma nevarno nalezljivo bolezen, ki jo poznamo precej slabo, se nam je zdelo prav, da nekaj besed namenimo tudi tej tematiki.
Ko govorimo o oslovskem kašlju oz. pertusisu, govorimo o zelo nalezljivi bolezni, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Ime je bolezen dobila po značilnem globokem vdihu, podobnem oslovskemu riganju, ki običajno sledi napadom kašlja. Slednji lahko po razviti okužbi trajajo tudi 10 tednov ali več.
Kako poteka bolezen?
V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Kako oslovski kašelj zdravimo?
Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije. Pomembno pa je vedeti, da je zdravljenje z antibiotiki učinkovito le v prvih fazah bolezni. Če z zdravljenjem začnemo prepozno, je zelo verjetno, da antibiotik ne bo več učinkoval.
Preventivni ukrepi
Kot pri večini drugih bolezni je tudi pri obvladovanju oslovskega kašlja preventiva ključnega pomena. Najbolj učinkovita metoda za preprečevanje te bolezni je cepljenje. Slednje je v Sloveniji za otroke obvezno (izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja). Cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo tudi za nosečnice (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) čimprej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti ter pri odraslih enkrat v odrasli dobi (samoplačniško).
Poleg cepljenja je pomembno tudi spoštovanje higienskih ukrepov, kot so redno umivanje rok, izogibanje stiku z okuženimi osebami in skrb za ustrezno higieno kašljanja in kihanja.
Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. Kot razkrivajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in takotudi ni prijavljena.