Veronika Bilban
Zdravnica Andreja Domjan Arnšek, specialistka pediatrije, svetuje, naj se mama prepusti otroku, ki jo bo vodil glede svojih potreb. »Zelo pomembno je, da mama doji otroka po njegovi želji, tako pogosto in tako dolgo, kot si otrok želi. Ravno zato smo v porodnišnicah uvedli 24-urno sobivanje mamic in otrok, da nista nikoli ločena in se lahko dojita kadarkoli si otrok to zaželi,« pravi strokovnjakinja.
»Prve dni po rojstvu, ko mleko šele nastaja in so količine manjše, se hoče novorojenček pogosto dojiti, tudi na eno ali pol ure in s tem ni nič narobe,« razlaga naša sogovornica. Zlasti se želijo dojiti ponoči, kar je za nekatere mamice naporno in utrujajoče. Vendar je količina mleka vsak dan večja in dojenje vsak dan lažje.
Prvih šest mesecev zadošča mamino mleko
Ko se dojenje dobro vzpostavi, prespi otrok od tri do pet ur med posameznimi obroki. Da ne pride do pojava bolečih ali razpokanih bradavic je pravilna tehnika pristavljanja pri tem zelo pomembna. Pogosto dojenje preprečuje nastanek zastojne dojke, vozličev zaradi zamašitve mlečnega voda in vnetja oziroma mastitisa. »Prvih šest mesecev svetujemo izključno dojenje, saj otrok z materinim mlekom dobi vse kar potrebuje za rast in razvoj. Nato pa samo dojenje ne zadošča več potrebam hitro rastočega otroka in potrebno je postopno uvajanje komplementarne hrane. Ob uvajanju vedno več hrane se svetuje še dojenje do drugega leta, če to odgovarja obema. Sicer pa je odstavljanje stvar vsakega posameznega dojilnega para,« je prepričana Domjan Arnškova.
Družina naj večerja skupaj
Včasih nastanejo tako imenovane dojilne krize, ko se navidezno zazdi, da je mleka premalo. Otrok je v fazi pospešene rasti in njegove potrebe se v trenutku povečajo. »V tem primeru morate povečati samo pogostost podojev in takoj bo nastalo več mleka zaradi zakona ponudba – povpraševanje, ki velja za mlečne žleze. Bolj ko se dojka prazni, več mleka bo nastalo.« Nekateri otroci zavračajo gosto hrano, zlasti kadar so bolni. Ker so otroci po naravi radovedni, je dobro, da ima družina skupne obroke. Otroka bo kmalu začelo zanimati, kaj drugi jedo, in bo začel grabiti hrano na mizi. Andreja Domjan Arnšek: »Z naravnim pojavom izraščanja zobkov se bo pojavilo tudi zanimanje za trdo hrano. Seveda je nove okuse potrebno uvajati postopno. Ne smemo pa pozabiti, da otrok že prek maminega mleka okuša različne okuse in da je vsak dan drugega okusa, odvisno od zaužite hrane.«
Zdrava, mešana in raznovrstna prehrana
Prehod na trdo hrano naj se prične v šestem mesecu oziroma tudi prej, če otrok to sam nakaže. Nekateri strokovnjaki po novejših smernicah – EPSGAN – celo priporočajo prehod med četrtim in šestim mesecem, čeprav so nekdaj menili, da prehitro uvajanje hrane povzroča več alergij. »Po dopolnjenem šestem mesecu mora mati vsekakor otroku ponuditi gosto hrano. Prvi obroki naj bodo zelenjavni in sadni, kasneje se uvaja tudi meso, mlečni izdelki, jajca, žitarice in drugo. Pomembno je, da sta sadje in zelenjava sveža in sveže pripravljena. Mama naj se izogiba industrijsko pripravljenih kašic in naj jih uporablja bolj izjemoma, na primer na potovanju ali izletih,« svetuje strokovnjakinja in dodaja, naj bo hrana čim bolj naravno pridelana, lokalna, brez konzervansov in dodatkov. »Veljajo splošna načela zdrave, mešane in raznovrstne prehrane. Včasih se zaradi otroka začne cela družina prehranjevati bolj zdravo. Vegetarijanska hrana pa ni primerna za otroka in mu lahko škoduje zaradi pomanjkanja določenih vitaminov in snovi.«
