Milan 
Odrasli imamo z učenjem tujih jezikov bolj ali manj težavne izkušnje. Ob dejstvu, da na svetu obstaja skoraj sedem tisoč jezikov, se ljudje sporazumevamo s sila različnimi glasovi in eksotičnimi zvoki. Človeški genialci – vsi otroci stari manj kot eno leto – so se sposobni do popolnosti naučiti katerega koli med njimi. Vzporedno celo tri ali štiri hkrati. Do trenutka, ko se začnejo jezikov učiti v šoli, pa je ta vlak večinoma že odpeljal. Se vam še vedno zdi nespametno dojenčka vpisati na tečaj tujega jezika?
Katarina Kimovec
Strokovnjaki se strinjajo, da lahko otroci tuj jezik do stopnje rojenih govorcev brez težav osvojijo do sedmega leta. Potem začne ta sposobnost učenja skokovito upadati. Do konca pubertete praktično pademo z grafa. Dr. Patricia Kuhl, ena vodilnih ameriških jezikoslovk, je raziskovala kako in zakaj se to zgodi. Ugotovila je, da otroci v prvem letu s statistično natančnostjo od vseh možnih glasov izberejo tiste, ki so lastni njihovemu maternemu jeziku. Za razliko od odraslih dojenčki razlikujejo glasove vseh obstoječih jezikov na svetu. Ko iz govorice izberejo zanje pomembne, se jih v nadaljevanju učijo zlagati v vedno zahtevnejše jezikovne strukture. Če so v tem času sistematično izpostavljeni tujemu jeziku – poskusi so pokazali, da zgolj televizija nima nobenega učinka – se v otrokovih možganih dobesedno vzpostavi infrastruktura dvojezičnega govorca. To pa je natančno tisto, kar dr. Ranko Rajovič, avtor knjige IQ otroka – skrb staršev, označuje za eno bistvenih prednosti za razvoj otrokovih intelektualnih zmožnosti skozi vse življenje. Dvo- ali večjezični otroci tako nimajo samo jezikovne prednosti, ampak mnogo lažje osvajajo znanje na vseh področjih skozi vse življenje.