Umirjanje lastne zavesti je recept v boju proti stresu

Prof. dr. Sonja Treven

V zadnjih letih je ritem življenja tako hiter, da le malokomu uspe ohraniti stalno notranje ravnovesje. Pritiski se pričnejo že zgodaj, otroci preživljajo dan za dnem v boju za čim boljše ocene. Te so jim potrebne za vpis na želeno srednjo in nato visoko šolo ali univerzo.

Pritiski se nadaljujejo, ko se zaposlimo in moramo dokazati, da smo vredni in sposobni učinkovito opravljati delo, za katero smo se potegovali. V prizadevanjih za čim uspešnejšo delovno kariero pogosto pozabljamo na druge vidike našega življenja, kot so na primer ukvarjanje s priljubljeno športno dejavnostjo, druženje s prijatelji in vzdrževanje dobrega odnosa s partnerjem. Če imamo družino in majhne otroke, se pritiski na nas še povečajo, saj moramo biti sposobni skrbeti zanje ter najti pravo razmerje med delom in družino.

Stresorji so zahteve iz okolja

Stres lahko opredelimo kot kompleksen vzorec čustvenih stanj, psiholoških odzivov in s tem povezanih misli, ki nastane kot odgovor na zunanje zahteve. Te zahteve, ki izhajajo iz okolja, označimo kot stresorje. Primeri stresorjev so, na primer, odnosi s partnerjem in otroki, odnosi med sodelavci, družbene odgovornosti, zahteve delovnih nalog in druge.

Številne škodljive posledice

Če bo dejavnik iz okolja imel značaj stresorja, je odvisno od posameznika in njegove interpretacije, kaj se mu dogaja. Stres se pojavi pri njem takrat, ko zazna, da je situacija, s katero se sooča, zanj nevarna, in da ne more obvladati morebitne nevarnosti ali zahtev. V primeru dolgotrajne izpostavljenosti stresu, pride pri posamezniku do prekomernega odziva, ki se izraža na fizični, vedenjski ali psihološki ravni. Takšni odzivi lahko privedejo do škodljivih posledic v obliki bolezni, čustvenih težav in manj kakovostne izvedbe dela.

Zgodba iz zen budizma

Primer pojava stresa bomo predstavili z zgodbo iz zen budizma: mnogo učencev se je učilo meditacije, metode za obvladovanje stresa in vzpostavljanja stika s svojim notranjim jazom, pri učitelju zen budizma Sengaiju. Eden od njih se je težko prilagajal strogim pravilom, ki jih je potrebno upoštevati v samostanu. Ponoči, ko je v spalnici zavladala tišina, se je pogosto odtihotapil iz samostana, preskočil zid, ki je obkrožal dvorišče, in odšel v mesto na zabavo. Sengai je neke noči, ko je pogledal v spalnico učencev, da bi preveril, ali v njej vlada tišina, ugotovil, da ta učenec manjka. Ob visokem zidu, ki ga je preskočil neubogljivi učenec, je našel visok stol, ki je temu pomagal pri njegovem podvigu. Sengai je umaknil stol in se postavil na njegovo mesto. Ko se je učenec vrnil, je, ne da bi vedel, da stola ni več na njegovem mestu, postavil svoje noge na učiteljevo glavo in z nje skočil na zemljo. Ko je videl, kaj je storil, se je učenec močno prestrašil. Razbijati mu je pričelo srce, roke so mu drhtele in čelo mu je oblil hladen pot. Sengai pa mu ni očital njegovega prestopka, niti ga ni kaznoval, temveč mu je z mirnim glasom namenil tale nasvet: »Zgodaj zjutraj je zelo mrzlo. Pazi, da se ne prehladiš«.

Če analiziramo našo zgodbo, lahko ugotovimo, da je učenec, ki je kršil pravila samostana, doživel stres, ko je bil zasačen pri svojem početju. Stres se je pri njem pojavil, ker je bilo odkrito, da ni izpolnjeval zahtev, ki jih je za učence določal samostanski red. Podobno, s stresom, bi se lahko odzval na opisano situacijo tudi učitelj zena Sengai. Ta bi se lahko prestrašil, ko je ugotovil, da enega od učencev ni v samostanu, ali pa se razjezil, ko je tega zasačil po njegovem nočnem izletu. Ker pa je Sengai poučeval učence meditacijo in to metodo tudi sam redno izvajal, se stres pri njem ni pojavil.

Že pesniki so opevali mirno glavo in zavest

Kako naj torej obdržimo glavo nad vodo? Kako naj si zagotovimo notranji mir ne glede na to, kar nam prinaša življenje? Kako naj postanemo odporni proti stresu, da nam ta ne bo porušil psihičnega ravnovesja in vplival na razvoj bolezni? Na ta vprašanja lahko damo več odgovorov. Na primer, naučiti se moramo bolje upravljati svoj čas, spremeniti življenjski slog, več časa nameniti fizičnim aktivnostim, najsi bo to hoja, tek, fitnes, badminton, tenis ali karkoli drugega, ukvarjati se z jogo in še posebej skrbeti za umirjanje lastne zavesti. Pomen umirjene zavesti so poznali tudi pesniki, pisatelji in znanstveniki, med katerimi naj omenimo le Abrahama Maslowa. Slovenski pesnik Srečko Kosovel pa je o njej v drugi kitici svoje pesmi Prerojenje napisal tole:

Sam, sam, sam moram biti,

da pozabim misliti in govoriti

in da občutim v sebi le eno veličast

vesoljstva tihega: Rast.

 

Prof. dr. Sonja Treven je redna profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. 

Ostali članki iz teme psihologija

Jun 16, 2020 171

Sprejemanje sebe je ključno

Sara Sočan Ljudje smo do sebe ničkolikokrat izjemno kritični. To je sicer marsikdaj…
Jun 15, 2020 232

Izognite se novim finančnim prevaram

V zadnjem času mi vse več ljudi pošilja žalostne zgodbe o tem, kako so izgubili denar pri…
Jun 08, 2020 168

S spreminjanjem navad do cilja

Piše: Irena Miš Svoljšak, urednica knjige Po hudi športni poškodbi, ko je skoraj izgubil…
May 18, 2020 370

Čas za pridobivanje novih veščin in iskanja naložbenih priložnosti

Robert Rolih z nasveti kako reagirati v trenutkih poslovne ali osebne negotovosti…
May 17, 2020 203

Sprejemanje in spoštovanje drugačnosti

Ko razmišljam in govorim o strpnosti, jo vidim kot moralno vrlino posameznika. Pokaže se…