Učenje je veselje ali morda najhujša nočna mora?

Sabina Šilc

Majhni otroci s celim bitjem uživajo, ko se učijo. Spomnite se kakega malčka, ki ste mu pokazali kaj novega. Kako mu je zažarel obraz in celo telo vzvalovilo! In ta radost z učenjem je tako nalezljiva, nihče ob takem dogodku ne zmore obdržati resnega obraza.

Vsak otrok, ki gre v prvi razred, žari od veselja nad novo torbico - ki mu bo kasneje krivila hrbtenico -, nad barvicami in knjigami in rumeno rutico ... Zelo kmalu pa se veseli le še čim daljših počitnic! Nekaj je hudo narobe z našo šolo, da ji uspe v tako kratkem času pri večini otrok in njihovih starših, da se o učiteljih raje ne sprašujemo, zbrisati nasmešek z obraza! Vse to seveda globoko v sebi vemo, zato imamo na nekaj let globalne reforme šolstva, ki po mojem mnenju še bolj razdvajajo učenje od veselja.

Pospravite prizorišče, lažje se boste učili
Pustimo tokrat globalne zadeve. Članek je namenjen obdobju, ko pomlad kliče šolarje, dijake in študente ven, v naravo in med vrstnike, oni pa sedijo za svojimi pisalnimi mizami in poskušajo v svoje glave spraviti ogromno količino podatkov, ki jo bodo kasneje potrebovali zelo malo. Konec šolskega leta je, ocene bo treba popraviti, opraviti popravne izpite, maturo, narediti čim več izpitov v pomladanskem roku, da bo kaj od poletja ... Šola uči marsikaj, vendar premalo uči, kako se je treba učiti. Podobno kot denimo pri veščinah starševanja, se pričakuje, da je ta program že naravno vgrajen v posameznika. Pa ni in to je tudi eden od razlogov, da otroci počasi šolo skoraj zasovražijo. Kaj torej lahko naredimo v tem obdobju, ko je dela ogromno, utrujenost že velika, strah pred neuspehom pa tudi? Predlagam, da se tega izziva lotimo celostno in razmišljamo o vseh faktorjih, ne le rokih in količini snovi. Ker moramo biti pri učenju osredotočeni, je zelo pomembno, da je prostor urejen in ne natlačen z vizualnimi dražljaji. Ne glede na to, da smo »navajeni« nereda, morajo naši možgani procesirati prav vse dražljaje, ki jih zaznamo. Posebej to velja za pisalno mizo, kjer naj bodo le tiste stvari, ki so ta trenutek v rabi. Police in predali naj bodo urejeni zato, da bomo hitro lahko našli stvari, ki jih potrebujemo. Pogosto zračenje prostora omogoča več kisika v možganih, ki ga dostavljamo z dihalnimi vajami. Čim pogosteje je dobro narediti nekaj globokih izdihov, ki tudi pomirjajo.

Naredite dober načrt
Najprej je dobro narediti načrt učenja, da razporedimo snov na sprejemljive enote, kar nam bo kasneje prihranilo precej stresa. Zelo je namreč pomemben občutek, da predelujemo snov v skladu s razpoložljivim časom. Počitek je integralni del dela, saj smo učinkovitejši, če si vzamemo več manjših pavz in kakšno večjo, da se res lahko spočijemo in nadaljujemo. Tudi te je treba načrtovati, zlasti pa poslušati svoje telo in dušo in si vzeti tudi kakšen odmor več, kot smo načrtovali. Utrujenost se kopiči in jo je težje premagati, ko je je preveč.

Počitek in spanje
Premori med učenjem naj bodo namenjeni gibanju. Nekaj počepov, sklec kar v sobi, ali pa v večjem odmoru ali sproščujoč tek po naravi bodo prekrvili zasedene mišice, pomagali izločiti toksine in omogočili možganom, da se malo »odklopijo«, da bodo bolj pripravljeni za naslednjo dozo informacij.
Spanje je ključnega pomena, pa ga učenci po navadi v tem obdobju krajšajo. Dobro je vsakih nekaj ur učenja zaspati za 20 minut, le toliko, da se sprostimo, ne pa da globoko zaspimo. Nočni spanec naj bo ustrezno dolg. Ne smemo zmesti ustaljenega nočno-dnevnega ritma, zato ni priporočljivo, da hodimo spat kasneje kot običajne dni.

Kakovosten obrok in prehranski dodatki
Zelo dobro se je učiti v skupini vrstnikov. Več ljudi več ve in lahko v istem času poišče več informacij, ki koristijo vsem. Skupinska podpora, kadar nam ne gre, je izjemno dragocena in vsakdo lahko drugemu kaj da.
Za zdravo prehrano se je v tem obdobju še posebej treba potruditi, saj so obremenitve večje. Na žalost je ravno obratno: študentje pojedo nekaj na hitro, po navadi nezdravo in kalorično. Treba se je izogibati kofeinskim napitkom polnih sladkorjev, ki zaradi velikega vnosa energije kratkoročno sicer učinkujejo, na daljši rok pa organizmu sledi hiter in strm padec. Mnogo bolje je jesti malo več beljakovin in sestavljene ogljikove hidrate, ki počasi in konstantno sproščajo energijo in omogočajo možganom bolj uravnoteženo delo. Vsi, ki se intenzivno učijo, nujno potrebujejo prehranske dodatke, zaradi siromašnosti večine hrane in povečanih zahtev. Mednje sodijo omega 3 kisline, ki sodelujejo pri tvorbi možganskih prevodnikov, bilobil, ki širi kapilare v možganih, probiotiki, ki omogočajo absorbcijo hranil skozi črevesne stene, dober multivitaminski in multimineralni dodatek, pa še npr koencim Q10 za omogočanje tvorbe energije v celicah.

Če smo zaskrbljeni, nam nič ne gre od rok (in glave)
Kljub dobri organiziranosti pa je zaskrbljenost vseeno velika. Že v vrtcu otroci vedo za točke. Starši so zaskrbljeni, ali bo njihovemu otroku uspelo in dodajajo pritisk. Učitelji že v osnovni šoli »grozijo« z maturo ... To se še vedno dogaja, čeprav že nekaj let vemo, da se je zelo težko učiti, se koncentrirati, kaj zapomniti in pri izpitu priklicati, če smo zaskrbljeni. Možgani pač niso narejeni tako, da bi vse te programe lahko izvajali istočasno. Izberejo zaskrbljenost, saj razumejo, da smo življenjsko ogroženi in življenje ima pač prednost pred oceno. In začarani krog je tu. Njegova posledica pa slab priklic, razpršenost, odlašanje in neuspeh.

Kaj lahko storimo?
Veliko! Najprej se naučimo disciplinirati misli in si ne dovolimo, da nas skrbi. Koncu koncev večini uspe! Najpomembnejši pa sta dve stvari: tapkanje in BWE. Tapkanje je samopomočna tehnika, ki je vedno pri roki in jo lahko uporabimo za povečanje koncentracije, zmanjševanje strahu, umirjanje pred izpitom in boljši priklic snovi. Ravno tako je uspešna pri transformiranju spominov na neuspehe, ki nas pri naslednjih podvigih ovirajo pri uspehu, izboljšanju samopodobe, zmanjševanju treme in vseh drugih ovir pri uspešnem učenju, na primer pri motnjah pozornosti.


BWE je pa po angleško brain-wave entrainment, ki pa je novost pri nas. Gre za neškodljivo spodbujanje pravilnih možganskih tokov pri različnih aktivnostih. Vsaka aktivnost ima svoj možganski program. S poslušanjem natančno umerjenih zvokov dosežemo, da možgani »plešejo« v tistem ritmu, ki ga potrebujemo za določeno aktivnost.

Sabina Šilc, univ. dipl. psih. in družinska terapevtka
www.potobilja.si

Ostali članki iz teme psihologija

Mar 26, 2020 156

Čas za pridobivanje novih veščin in iskanja naložbenih priložnosti

Robert Rolih z nasveti kako reagirati v trenutkih poslovne ali osebne negotovosti…
Mar 16, 2020 2640

V hudih situacijah odpadejo vse maske

Krizne situacije in afere so čedalje bolj pogoste, zlasti v okoljih visokih pričakovanj,…
Mar 05, 2020 197

Bliža se dan žena: kakšno pozornost podariti?

Dan žena, ki se mu je včasih reklo »dan delovnih žena«, je mednarodni praznik žensk, ki…
Mar 01, 2020 232

Razkrivamo vzroke za izgorelost vse več ljudi!

Izgorelost je v zadnjem času pogosto slišana beseda, v kateri pa se najde nemalo ljudi.…
Feb 12, 2020 141

Uspešna metoda reševanja konfliktov

Konflikti so neizbežen del življenja, a pomembno je, kako se ga lotimo reševati. Včasih…