Vsak izziv je priložnost za razvoj

S prof. dr. Majo Bresjanac, dr. med., ki je zaposlena v Laboratoriju za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo UL MF, smo se pogovarjali o stresu. Pojasnila je, kaj se v času čustvenega nelagodja dogaja v telesu in poudarila, da se mu v življenju ne moremo povsem izogniti.


Kaj se v telesu pravzaprav zgodi, kadar doživimo stres?

Prav bo, da pojem stres najprej opredelimo. Pod tem izrazom največkrat mislimo na izkušnje, ki nas čustveno in telesno izzovejo. Izraz "pozitivni stres" v pogovornem jeziku uporabljamo za večinoma kratkotrajne izzive, ki smo jim kos in nas navdajo z občutkom dosežka in navdušenja, "negativni stres" pa rečemo tistim izkušnjam, ki nas oropajo občutka upravljanja z razmerami in nadzora nad dogajanjem, ki so dolgotrajne ali se ponavljajo, ki nas razdražijo, čustveno izčrpajo in nam ogrozijo zdravje. Zanimivo je, da organizem na stresne dražljaje odgovori s stereotipno sistemsko reakcijo, ki spremeni delovanje celotnega organizma. Evolucijski smoter te reakcije je, da zmanjša vpliv motnje, ki jo predstavlja stresni dražljaj in organizem vrne v ravnovesje, ki je v prid preživetju. V fizioloških razmerah takrat izzveni tudi stresni odziv na dani dražljaj. Odziv na stresne dražljaje je nespecifičen, kar pomeni, da se aktivirajo enaki odzivi ne glede na to ali smo se telesno poškodovali ali nas je nekdo čustveno prizadel. Podobno se prehodno aktivirajo enaki odzivi tudi pri pozitivnem stresu. Stanje zaljubljenosti je pri ljudeh lep primer pozitivnega stresa in - kot vsi vemo - razmeroma kmalu mine. Osrednja značilnost odziva na stres v telesu je aktivacija povezav stare sredice možganov (hipotalamusa) s hipofizo ter aktivacija vegetativnega živčevja in hormonske osi, ki hipotalamus povezuje s hipofizo in nadledvično žlezo. Iz slednje se izločata dva hormona: adrenalin iz sredice nadledvične žleze (ki je pod neposrednim vplivom vegetativnega živčevja) in kortizol iz skorje žleze, ki jo spodbuja hipofizni hormon kortikotropin (znan pod kratico ACTH). Ko nas ob akutni stresni izkušnji preplavi adrenalin in se moč- no aktivira simpatični del vegetativnega živčevja, organizem hitro preide v stanje pripravljenosti za beg ali boj. To je zelo star mehanizem, ki je nekoč pračloveku služil v begu pred plenilci in v lovu, danes pa ga aktivirajo stresorji vsakdana. Nanje se iz socialnih razlogov večinoma ne moremo odzvati z begom ali spopadom, in motorični odgovor na izziv ponavadi zadušimo, nevroendokrine spremembe pa vseeno vplivajo na delovanje našega organizma in na naše počutje (npr. pospeši se nam srčni utrip, poraste arterijski tlak, pozornost pa se osredotoči na stresni dražljaj). Poleg adrenalina, se v odziv na stres poviša tudi koncentracija kortizola v krvi in vpliva na številne tarčne celice in tkiva, pomembno vpliva na presnovo in možgane. Še en pomemben del reakcij
na stres je citokinski, ki uravnava vnetni in imunski odziv. Vsi elementi odziva na stres so pomembni za preživetje in delovanje organizma pod nenehnimi vplivi izzivov, ki jih prinaša življenje na fizični, psihični in socialni ravni. Neustrezen odziv na stres je lahko bodisi prešibka ali premočna in dolgotrajna aktivacija omenjenih odzivov.
Ali je odziv enak, kadar govorimo o psihičnem in tudi fizičnem stresu na telo?
Da. Stresne dražljaje lahko delimo na sistemske (take, ki načenjajo celovitost organizma, npr. zlom noge ali akutna kužna bolezen) in na procesivne (take, ki delujejo prek spoznavnih in čustvenih poti, npr. študijski izzivi ali izguba ljubljene osebe). Temeljni principi odziva telesa so enaki pri obeh vrstah stresorjev.

Stres je lahko tudi pozitiven, ste dejali. Ali se v organizmu takrat sprožajo drugačni procesi?

Ne, v telesu se dogajajo podobne reči, vendar so uokvirjene z drugačnim miselno-čustvenim kontekstom. Možgani so na koncu tisti, ki sprožijo reakcije na stres, kajne? Možgane rabimo za zavestno prepoznavo dražljajev, za oceno njihovega pomena in nevarnosti in za oblikovanje odnosa do njih. Velik del odzivov na stresne dražljaje pa se odvija nezavedno. To sicer ne pomeni, da se odvijajo neodvisno od možganov, le da se angažmaja v stresnem odzivu vedno ne zavedamo.
Ali lahko možgane »prelisičimo«? Da bi na primer stres vsaj omilili?
Vsekakor nam možgani omogočajo, da se čustveno in telesno odzovemo na izzive tako, da je to našemu zdravju in dobremu počutju v prid. To ni vedno preprosto in nekaterim stresorjem niti ne moremo ubežati, a če se lahko odmaknemo od izvora stresa in ozavestimo svoj odnos do izzivov, morda lahko poiščemo pot k uspešnejšemu spopadanju z njimi in k zmanjšanju njihovega negativnega vpliva na naše počutje.
Kaj se zgodi, če stres ni kratkotrajen? Kakšne posledice pusti na nas stres, ki smo mu dolgoročno izpostavljeni?
Odvisno od narave stresnih dražljajev in naše dovzetnosti, ki pa jo sooblikujejo prirojeni dejavniki ter vplivi okolja od začetka življenja, se lahko pokažejo različne posledice za organizem. Tudi hud kratkotrajen stres je lahko škodljiv za zdravje. Primer je t.i. sindrom strtega srca, povezan z hudimi, akutnimi čustvenimi stresi. Videti je kot akutni miokardni infarkt, a brez zamašenih koronarnih arterij, in je posledica močnega simpatično-adrenalinskega vpliva na srčno mišico. Dolgotrajen stres pa je vedno povezan z motnjami v delovanju organizma, ki so povezane s prekomerno ali premalo učinkovito reakcijo na stres. Motnje se kažejo v okvarah, povezanih z delovanjem somatskega živčevja (okvare gibalne funkcije ali zaznavanja (npr. različni bolečinski sindromi), motnje avtonomnega uravnavanja delovanja organov (npr. funkcijske motnje prebave ali zvišan arterijski tlak), motnje hormonskih funkcij (npr. motnje menstrualnega ciklusa) in spremenjeno delovanje vnetno-imunskih mehanizmov (npr. poslabšanje alergij, avtoimunskih in vnetnih bolezenskih procesov).
Je izogibanje stresu mogoče, če se izogibamo stresnim povzročiteljem?
Izogibanje stresu pravzaprav ni mogoče. Življenje je polno izzivov in najbolje je, da namensko razvijamo strategije zdravega življenja in tvornega fizičnega in umskega/ čustvenega odzivanja na izzive.
Kako pa si lahko človek na primer pomaga, kadar je v službi (v katero seveda mora vsak dan hoditi in se ji ne more izogniti) izpostavljen stresu (na primer slabi odnosi z nadrejenimi, težko, odgovorno delo, prevelika pričakovanja ...)?
Kot sem že omenila - nekaterim stresorjem niti ne moremo ubežati, a če se lahko odmaknemo od izvora stresa in ozavestimo svoj odnos do izzivov, morda lahko poiščemo pot k uspešnejšemu spopadanju z njimi in k zmanjšanju njihovega negativnega vpliva na naše počutje.
Ali je lahko stres tudi motivacija oziroma pogum, da naredimo stvari, ki jih sicer morda ne bi? Vsak izziv je priložnost za razvoj.
Kako se je po vašem mnenju najbolje soočiti s stresom in ga premagati?
Poiščimo svojim zmožnostim in nagnjenjem ustrezen način za telesno in umsko rekreacijo, poiščimo medsebojno spodbudne družabne stike, sprejmimo izzive, ki jih ocenjujemo kot priložnost za lasten razvoj, uprimo pa se tistim, ki nas omejujejo na ponavljanje neuspešnih strategij za razreševanje sporov. Umaknimo se toksičnim odnosom.
Zdi se, da je stres novodobna bolezen in da je veliko bolezenskih znakov posledica stresa. Če dobimo mozolj, rečemo, da je verjetno od stresa, če nas boli glava, je kriv stres, če smo utrujeni, je razlog stres ... Pogosto tudi zdravniki povezujejo določene zdravstvene tegobe s stresom, se strinjate?
Diagnoze, ki so same sebi namen, niso nikomur v pomoč. Če menimo, da smo pod umskim ali čustvenim stresom, se je najbolje, da poskusimo poiskati rešitve. Če nam pri tem lahko pomaga posvet z zdravnikom in napotitev k psihoterapevtu ali nasvet za našemu zdravstvenemu stanju primerno telesno rekreacijo, smo na začetku poti k rešitvam, ki pa ne bodo same prišle do nas.
Še morda kakšen nasvet za naše bralke in bralce?
Odložite revijo in pojdite v naravo ali med ljudi. Poskusite biti vselej prisotni v trenutku in se zavedajte svojega bitja. Poiščite načine, da se skozi telesno in umsko aktivnost, ki je primerna vašim zmožnostim, vsak dan po malem krepite in izboljšujete svoje sposobnosti za spopadanje z izzivi vsakdana. Različni smo si in ni enega recepta, ki bi bil pravi za vse ljudi in njihovo spopadanje z izzivi. Dobro bo vselej tisto, kar bo v prid psihofizičnega ravnovesja in trajnega razvoj

Ostali članki iz teme psihologija

Mar 26, 2020 145

Čas za pridobivanje novih veščin in iskanja naložbenih priložnosti

Robert Rolih z nasveti kako reagirati v trenutkih poslovne ali osebne negotovosti…
Mar 16, 2020 2621

V hudih situacijah odpadejo vse maske

Krizne situacije in afere so čedalje bolj pogoste, zlasti v okoljih visokih pričakovanj,…
Mar 05, 2020 189

Bliža se dan žena: kakšno pozornost podariti?

Dan žena, ki se mu je včasih reklo »dan delovnih žena«, je mednarodni praznik žensk, ki…
Mar 01, 2020 218

Razkrivamo vzroke za izgorelost vse več ljudi!

Izgorelost je v zadnjem času pogosto slišana beseda, v kateri pa se najde nemalo ljudi.…
Feb 12, 2020 132

Uspešna metoda reševanja konfliktov

Konflikti so neizbežen del življenja, a pomembno je, kako se ga lotimo reševati. Včasih…