Otresimo se strahu pred drugačnostjo

Zdravje v naših življenjih igra ključno vlogo, mnogokrat pa se ob omembi pojma »zdravje« osredotočamo le na fizično zdravje, pozabljamo pa na duševno, ki je pravzaprav enako pomembno. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki smo ga obeležili 10. oktobra, tako želimo opozoriti na ta izjemno pomemben aspekt našega življenja, na katerega moramo biti še kako pozorni, saj lahko neobravnavane duševne motnje oz. težave iz začetnih vodijo v še hujše zaplete.

Darjan Lapanje 

Kot kažejo raziskave, se vsak četrti človek vsaj enkrat v življenju sreča z določeno duševno motnjo. V večini primerov gre za blažje oblike, v določenih primerih pa zaradi tega nastopijo tudi hude težave. Strokovnjaki celo ocenjujejo, da ima kar vsaka tretja družina člana, pri katerem se pojavijo težave v duševnem zdravju.

Vsekakor velja omeniti, da tovrstna problematika ni geografsko omejena in se pojavlja med celotno svetovno populacijo. So pa geografsko omejene oblike duševnih motenj. Razviti zahodni svet se tako, denimo, v zadnjih letih sooča z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. Nobena izjema s tega vidika ni niti Slovenija, kjer imamo po podatkih pristojnih inštitucij največ težav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so pretirane z zlorabo alkohola.

Kot pri večini bolezni, je tudi pri duševnih motnjah ključna hitra obravnava. Če torej oseba, ki se srečuje s tovrstnimi težavami, uspe strokovno pomoč dobiti pravočasno, je lahko zdravljenje krajše in uspešnejše. Hkrati se tem, pa se zmanjša tudi potreba po zdravilih. A na žalost statistični podatki kažejo, da le slaba četrtina vseh, ki pomoč potrebujejo, to tudi dejansko poišče.

Ključno vlogo pri omenjenem igra zlasti stigma. Prav zato je pomembno, da sočloveku znamo prisluhniti in ga tudi slišati, saj je pri blažjih oblikah v pomoč lahko že partner ali prijatelj. Strokovna pomoč je sicer bolnikom na voljo povsod po državi, zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da bolniki za obisk psihiatra ne potrebujejo napotnice, poleg tega pa so za pomoč na voljo še različne nevladne organizacije, pa tudi centri za duševno zdravje.

Stigma, ki smo jo že omenili, je predvsem posledica odnosa družbe do duševnega zdravja. Kot opozarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, moramo odnos do tega vprašanja spremeniti. Dejstvo je namreč, da se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in pred neznanim, kar kažemo zlasti v odnosih do posameznikov z duševno motnjo.

»Skrb za duševno zdravje slehernika mora postati prioriteta družbe, saj samo toliko, koliko je zdrav posameznik, je zdrava tudi družba. Ne moremo govoriti o družbi blaginje za vse, če mnogi še vedno nimajo dostopa do strokovne pomoči za svoje težave v duševnem zdravju, če nekateri še vedno živijo v prenatrpanih varovanih oddelkih socialno-varstvenih zavodov in če težave v duševnem zdravju mnoge hromijo, da bi lahko bili polnopravno vključeni v družbo,« ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarja Svetina.

Nova realnost, kot smo poimenovali trenutni čas, ki ga zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni, prinaša tudi na področju duševnega zdravja nove izzive, zato jih je treba naslavljati pravočasno in ustrezno. Po mnenju Svetine lahko povečano število primerov tesnobe, strahu in drugih oblik čustvenih stisk, ki se vse pogosteje pojavljajo zaradi prisotnosti koronavirusa in prizadevanj za obvladovanje razmer, zmanjšujemo le z več strokovnjakov, ki so pogosteje dosegljivi. Posebej zaskrbljujoče so po njegovi oceni naraščajoče težave otrok in mladostnikov v duševnem zdravju. Prav zato je nujno je zagotoviti zadostno število pedopsihiatrov in drugih strokovnjakov, ki bi tem mladim nudili ustrezno strokovno podporo. Seveda pa je pri vsem naštetem pomembno, da imajo možnost dostopa do zdravstvenih storitev vsi, ne glede na socialni položaj.

Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Prav zato jih je treba opolnomočiti tudi z zagotavljanjem možnosti učinkovite obrambe svojih pravic pred državnimi in lokalnimi organi ter nosilci javnih pooblastil.

Svetina ob tem še poudarja, da je za izhod iz začaranega kroga, ko osebe z duševnimi motnjami težko konkurirajo na trgu dela, se težje socialno vključujejo in se zato njihova duševna stiska poglablja, nujna njihova psihosocialna rehabilitacija. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skupnosti, ob čemer ne gre zanemariti pomembne vloge že prej omenjenih nevladnih organizacij.

Ostali članki iz teme psihologija

Oct 25, 2020 914

Kako čustva vplivajo na naše bolezni in zdravje

Ko pomislimo na sadno kupo, pico ali čokolado, imamo hitro polna usta sline. Zelo podobno…
Default Image
Oct 15, 2020 119

Konec, ki vodi v nov začetek

Tokrat se bomo v naši osrednji temi dotaknili teme, ki je del življenja prav vsakega…
Oct 15, 2020 189

Otresimo se strahu pred drugačnostjo

Zdravje v naših življenjih igra ključno vlogo, mnogokrat pa se ob omembi pojma »zdravje«…
Jul 07, 2020 1658

Umirjanje lastne zavesti je recept v boju proti stresu

Prof. dr. Sonja Treven V zadnjih letih je ritem življenja tako hiter, da le malokomu uspe…
Jun 16, 2020 335

Sprejemanje sebe je ključno

Sara Sočan Ljudje smo do sebe ničkolikokrat izjemno kritični. To je sicer marsikdaj…