Človek ni otok

V Sloveniji vsako leto tretjo sredo v marcu obeležujemo dan možganov. Slednjega je Vlada Republike Slovenije leta 2016 razglasila na pobudo Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa in Slovenskega sveta za možgane. Glede na to, da se letošnji Dan možganov odvija v sila nenavadnih okoliščinah, je to vsekakor priložnost za razmislek o našem odnose do zdravja, soljudi, narave in našega planeta. 

Sara Sočan   

Kot je predsednica Sinapse Maja Bresjanac poudarila že pred časom, je dan možganov vsekakor priložnost za premislek o pomenu možganov za vse, kar kot posamezniki in družba zmoremo. "Nihče ni otok, vsi smo povezani in soodvisni drug od drugega na več načinov, kot se jih večino časa zavedamo," poudarja Maja Bresjanac.

Besede predsednice društva Sinapsa napeljujejo zlasti na medčloveške odnose, ki so obenem tudi osrednja tema letošnjega dneva oz. tedna možganov (od 15. do 19. marca). Slednji se je zaradi pandemije koronavirusa letos v celoti preselil na splet, potekal pa bo pod naslovom »Človek ni otok«.

V preteklem letu je večina ljudi zagotovo veliko razmišljala o odnosih. Pandemija je krepko zamajala ustaljeni ritem naših življenj in če je bilo včasih samoumevno, da se dobimo s prijatelji na koncertu, na pijači ali v kinu, od lanskega marca temu ni več tako. Nujno potrebni ukrepi za zajezitev širjenja okužb so močno posegli v načine, na katere ustvarjamo in vzdržujemo odnose. Še vedno se učimo, kako v novi resničnosti, v kateri smo se znašli, zadostiti temeljni človeški potrebi po povezanosti.

Kot poudarjajo organizatorji tedna možganov, je človek kot socialno bitje vedno vpet v takšne ali drugačne odnose. Ljudje bivamo v vzajemni povezavi z drugimi – mi vplivamo nanje in oni vplivajo na nas, kar je dinamičen proces na več ravneh. Razvili smo izredno zapleten in prefinjen sistem medsebojne komunikacije. Zmožni smo učenja prek socialnih stikov, vzpostavljanja velikih socialnih sistemov in bivanja v njih, prosocialnega vedenja ter sodelovanja na način, ki je drugačen od drugih živih bitij. Pri vsem tem pa sodelujejo številne možganske strukture in omrežja.

V okviru tedna možganov bo letos tako moč izvedeti, kako socialni procesi in vedenje vznikajo iz delovanja naših možganov v interakciji z okoljem. Skozi niz spletnih predavanj bodo govorniki med drugim poskusili odgovoriti na vprašanje, kako na strukturo in delovanje možganov vplivajo odnosi v zgodnjem otroštvu, bogastvo ali siromašnost naših socialnih stikov in kultura, v kateri živimo. Poglobili se bodo tudi v vprašanja o evolucijskem razvoju socialnih možganov ter razpravljali o psiholoških vidikih odnosa do sebe in drugih.

Seveda pa je to le nekaj poudarkov iz prihajajočega dogodka. Vsi, ki bi predavanjem želeli prisluhniti v živo, si jih v terminu od 15.-19. marca lahko brezplačno ogledate na spletni strani tedenmozganov.si.

Ostali članki iz teme psihologija

Sep 09, 2021 929

Strah pred šolo je resničen!

Veliko je govora o tem, kaj vse moramo postoriti pred začetkom šole, katere zvezke in…
May 15, 2021 375

Kaj navdihuje znane Slovenke in Slovence?

V mesecu maju in juniju poteka vseslovenska akcija Pero navdiha, v kateri se prek…
Apr 15, 2021 346

Voda je vir življenja

Voda. Tako očarljiva in nežna, a obenem mogočna in rušilna. Brez nje ne moremo živeti.…
Mar 20, 2021 1645

Kako najti optimalno ravnovesje v življenju?

Stres, strah in druga čustva nas kot kompas vedno usmerjajo k boljšem delovanju in…
Mar 11, 2021 539

Človek ni otok

V Sloveniji vsako leto tretjo sredo v marcu obeležujemo dan možganov. Slednjega je Vlada…