Darjan 
Druga polovica letošnjega poletja in začetek jeseni sta nam postregla s kopico velikih športnih tekmovanj. Evropska in svetovna prvenstva si sledijo drugo za drugim, posebej pa veseli dejstvo, da slovenski športniki v domala vseh športih in disciplinah naravnost blestijo. Vse omenjeno povzroča tudi pravo navijaško evforijo, ki pa ni le evforija sama po sebi. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da je športno navijanje z vidika psihe za posameznika izjemno zdravo in koristno.
Miha Anžur
V nasprotju s splošnim prepričanjem, je športno navijanje več kot le zabava. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da ta aktivnost pomaga pri dvigu samospoštovanja in zadovoljstva, četudi ekipa ali športnik, za katerega navijamo, ne posega po najvišjih mestih.
Še več: raziskava, ki so jo opravili na eni od ameriških univerz je pokazala, da je navijanje zelo zdrava aktivnost, saj povezuje ljudi, ki navijajo za enake ekipe. S tem ljudje lažje dobijo eno od najbolj pomembnih in osnovnih potreb in sicer potrebo po pripadnosti. Prav potreba po pripadnosti pa je po prepričanju psihologov tretja najbolj pomembna človekova potreba, pred njo so le fiziološke potrebe in potreba po varnosti.
Ljudje, ki se imajo za športne navijače, imajo višjo stopnjo samospoštovanja, manj se počutijo osamljene in so bolj zadovoljni s svojim življenjskim stilom kot ljudje, ki športa ne spremljajo. Navijači imajo tudi večjo podporo družbe, ter so celo deležni več pomoči in sredstev. Zanimivo je tudi to, da dobri rezultati ekip ali posameznikov, za katere navijajo, prav tako pozitivno vplivajo na psihološko zdravje navijačev, kljub temu, da igralcev ne poznajo, da jim določena tekma ne prinese finančne koristi in da nimajo nobenega vpliva oz. zaslug za dober rezultat športnikov. Navijači ob zmagah svojih ljubljencev začutijo, da je navijanje del njih in imajo občutek, kot da so zmagali sami, čeprav so tekmo morda spremljali le prek malih zaslonov.
Zanimiv pa je še en fenomen: Navijači pogosto ostajajo zvesti ekipam ali športniku, četudi vedo, da njihovi ljubljenci tekme večinoma izgubljajo. Po besedah strokovnjakov gre vzroke za to iskati v močni psihološki povezavi z ekipo, ki se navadno ne pretrga, kljub slabi sezoni. Tak psihološki vzorec bi bil dobrodošel tudi za športnike, saj je v športu že tako, da za vzponi vselej pridejo tudi padci. V času padcev pa je športnikova glavna naloga, da ostane zvest samemu sebi, se pripravi na spremembe in potrpežljivo čaka nove vzpone.
Zdaj torej veste, da sta tako veselje, ko slovenski odbojkarji dvakrat zapored premagajo Nemčijo, pa tudi razočaranje, ko košarkarji povsem nepričakovano klonijo proti nižje rangirani Bosni in Hercegovini, nekaj povsem normalnega in celo dobrodošlega z vidika psihološkega zdravja. Seveda pa svetujemo, da navijanja le ne vzamete preveč resno. Zatorej – ne glede na naval navdušenja ali razočaranja ob spremljanju športnih tekmovanj, naj vsej TV po tekmi ostane na svojem mestu. Če ga boste zaradi takšnega ali drugačnega razloga poslali čez balkon, to vaših čustev v nobenem primeru ne bo izboljšalo.