Darjan 
Zadnji mesec v letu je precej drugačen od ostalih. Ne le, da se v njem zvrsti največ praznikov, tudi doživljanje teh praznikov je že od nekdaj drugačno. Magičnost božiča je v zadnjih desetletjih s komercializacijo sicer res nekoliko zvodenela, a njegovo bistvo in sporočilnost še naprej ostajata enaka, ne glede na versko ali kakršno koli drugo prepričanje. Medsebojno obdarovanje v tem času je postalo stalnica in nepogrešljiv sestavni del veselega decembra, ki pa utegne kar močno vplivati tudi na naše počutje.
Katarina Kimovec
Ko je govora o decembrskem obdarovanju, bi marsikdo utegnil pomisliti, da gre za novodobni potrošniški »izum«, a temu še zdaleč ni tako. Ta navada namreč sega zelo daleč v zgodovino in jo poznajo številne kulture, zanimivo pa je tudi to, da je v večini kultur umeščena v zimski čas oz. v čas ob koncu leta. Stari Rimljani so denimo v času od 17. do 23. decembra praznovali t.i. saturnalije. V tem času so se spominjali posvetitve templja boga poljedelstva in žetve Saturna.
Tradicija je v času omenjenega praznovanja narekovala prižiganje sveč, ki so simbolizirale toploto in večno življenje, več časa so porabili za druženje s prijatelji, svoje domove so okrasili z venci in girlandami, izmenjavali so si darove in obilno jedli. Darove so si navadno izmenjali s prijatelji, pa tudi znotraj družin. Navadno so bili to voščeni modelčki sadja in podobic, ki so jih zavijali v pisan papir in jih okrasili z vrvico.
Zakaj obdarovanje?
Intuicija ljudem že od nekdaj daje vedeti, da z obdarovanjem lahko osrečijo sočloveka, v enaki, če ne celo še večji meri, pa tudi sami sebe. In ne le to; znanstveno je dokazano, da iskreno obdarovanje pomaga izboljšati tako naše duševno, kot tudi fizično zdravje.
Učinki obdarovanja segajo vse od splošnega boljšega počutja in boljše skrbi zase, bolj pozitivnega pogleda na življenje, zmanjšanega občutka nemoči, osamljenosti in depresije, vse do večje povezanosti z drugimi.
Vse našteto zmanjšuje stres ter nas pomirja in sprošča, kar pa ima pozitivne učinke na naše fizično zdravje. Posledično se namreč zmanjšujeta krvni tlak in raven slabega holesterola, zmanjšujejo se težave kardiovaskularnega sistema in telesne bolečine, normalizira pa se tudi izločanje želodčne kisline. Kot trdijo znanstveniki, ima pozitivne učinke na naše zdravje oz. na naš imunski sistem že samo opazovanje solidarnih dejanj.
Kaj in koliko?
V zadnjih letih smo zagotovo priča nekakšnemu razvrednotenju decembrskega obdarovanja, saj smo v veliki meri pozabili na njegovo bistvo in se podali v brezglavo potrošniško tekmo, kjer je pomembno le, da je več, boljše, razkošnejše… Morda imajo dragocena darila na tistega, ki jih prejme, včasih res večji takojšnji učinek, a dejstvo je, da pristna sreča v takem primeru vselej hitro mine, poleg tega pa imajo materialna darila tudi precej omejen rok trajanja.
Glede tega sta bila dober opomnik minula dva vesela decembra, ki sta nam v času pandemije na svojevrsten način pokazala, kako zelo pomembni so naši medsebojni odnosi, solidarnost, pa tudi naše zdravje. Dejstvo je namreč, da nam še tako dragocene materialne dobrine ob odsotnosti vsega naštetega ne koristijo prav dosti.
Med psihologi tako prevladuje mnenje, da imajo večjo vrednost neoprijemljiva darila. Prazniki, ki prihajajo, so tako odlična priložnost, da razmislimo, kakšno je torej pravo darilo, ki ga lahko zares damo iz srca in ga morda sploh ni mogoče najti na trgovskih policah ali v spletnih prodajalnah. Razmislimo, kdo so tisti, ki morda potrebujejo le prijazno besedo, topel objem ali iskren nasmeh.
Posebej v prazničnih dneh se veliko ljudi zaradi osamljenosti in odrinjenosti na rob družbe znajde v še hujši stiski kot sicer in dolžnost družbe je, da takim posameznikom pomaga. Nemalokrat se izkaže, da v takih primerih največ pomenijo prav drobna dobra dela in lepe geste, ki posamezniku povrnejo upanje v boljši jutri, prav upanje pa je eno najpomembnejših orožij za spopad z vsakršno stisko.
Vrnimo praznikom smisel
Obisk osamljene sosede, opogumljajoč pogovor z bolnim, priprava obroka za brezdomca… To je le nekaj idej za praznično »obdarovanje«, ki bo od nas zahtevalo zgolj nekaj časa in skoraj nič finančnega vložka, na drugi strani pa bo tako nam, kot tistemu, ki mu lepo gesto namenimo, lahko v življenje vrnilo smisel in radost ter praznikom dalo pristen, pravi pomen.
Nikar torej ne dovolimo, da nam bleščeče izložbe in vabljivi popusti ugrabijo najbolj čaroben čas v letu. Če kdaj, je prav decembra pravi čas, da namesto svojih denarnic raje odpremo svoja srca. Že Mali princ je namreč vedel, da je bistvo očem nevidno in ga lahko vidimo le s srcem. Ker pa bo skoraj vsak od nas kljub navedenemu zagotovo posegel tudi po vsaj kakšnem materialnem darilu, ne pozabite na pravilo, da podarjate stvari, ki so obenem lep spomin, a imajo hkrati tudi uporabno vrednost. Saj veste – najrazličnejših »lovilcev prahu« imamo v naših stanovanjih verjetno vsi že več kot dovolj.