Milan 
Pozitivno razmišljanje ni plavanje v oblakih, ali tiščanje glave v pesek kot noj, ker se ne bi hoteli soočiti z resničnostjo in problemi. Gre zgolj za to, da na dogajanje gledamo na bolj pozitiven oziroma konstruktiven način. In to se splača. Strokovnjaki priznane ameriške klinike Mayo so ugotovili, da ljudje, ki razmišljajo pozitivno, živijo dlje, imajo manjša tveganja za razvoj srčno žilnih bolezni, so bolj odporni na prehlad, redkeje zbolijo za depresijo in še bi lahko naštevali. Hkrati mnogi uspešni ljudje med ključne dejavnike uspeha redno uvrščajo tudi pozitivno naravnanost.
Pravzaprav je prav zdaj izvrsten čas, da spremenimo način razmišljanja. V poplavi negativnega razpoloženja, ki se je čez Slovenijo razprostrlo kot težka, dušeča odeja, lahko še lažje čutimo neprijetne učinke negativnega razmišljanja. Ter se še bolj zavemo, da nam neprestano ukvarjanje s problemi in s tem, kaj je narobe, ne pomaga najbolje pri doseganju tega, kar želimo.
Ozavestimo svoje razmišljanje
Če osebo, ki nam jemlje energijo s kritiziranjem in pritoževanjem vprašamo: »Zakaj razmišljaš tako negativno?«, se pogosto zmede in prične opravičevati, da »ni negativna, da tako pač je«. A če vprašamo dva človeka, imata lahko o isti zadevi povsem različni mnenji. Kajti nobena stvar ni dobra ali slaba sama po sebi, pač pa je takšna, ker smo jo kot tako določili v svojem umu. Prav zanimivo, vsaka neprijetna stvar, ki se nam je zgodila v življenju, nosi v sebi tudi enako velik pozitivni potencial. Če povprašamo ljudi, ki so preboleli smrtonosno obliko raka o njihovi izkušnji, nam bo marsikdo med njimi povedal, da je bila to najbolj dragocena izkušnja v njihovem življenju.
Dolgoletni negativci se bodo morali bolj potruditi
Prvi korak k pozitivni naravnanosti je, da morebitno svojo negativnost sploh ozavestimo. To včasih ni tako samoumevno. Znaki, da smo padli v spiralo negativnega razmišljanja, so pogosto pritoževanje in kritiziranje, katastrofiranje, filtriranje (zapomnimo si in se osredotočamo predvsem na slabe stvari), vedno krivimo predvsem sebe, ali obratno, vedno so vsega krivi drugi in podobno.
Vsakdo se lahko nauči razmišljati bolj pozitivno, potrebujemo le čas in trud. Resnici na ljubo ljudje, ki dolga leta razmišljajo izrazito negativno, lahko potrebujejo več časa in truda za večje spremembe. Potrebna je vztrajnost in tudi zato je k preobrazbi v bolj pozitivne osebo dobro pristopiti pametno.
Začnimo na enem področju
Priporočljivo je, da najprej izberemo eno področje, ki naj ne bo naš najtrši oreh. Lahko začnemo bolj objektivno, bolj tolerantno in konstruktivno gledati na svojega sodelavca ali šefa, oziroma učinke njegovega odnosa do nas. Vsak dan lahko najdemo vsaj eno pozitivno stvar v zvezi z njim ali ga celo občasno pohvalimo. Ni nujno, vendar pogosto že ta zavestni pozitivni pristop povzroči spremembo ne samo našega odnosa do te osebe, pač pa tudi njegovega do nas. Uspeh na enem področju nam bo dal izkušnje in spodbudo za naprej. Tako se tudi izognemo pasti, ko želimo naenkrat spremeniti način razmišljanja o vsem, pa se to izkaže kot prevelik zalogaj.
Tehnike in procesi
V resnici ne obstaja ena odrešujoča tehnika (ali tabletka), ki bi nas spremenila v nepoboljšljive pozitivce. Največkrat gre za proces in različne pristope. Lahko uporabimo kako od psiholoških tehnik, ki nam pomagajo nadzorovati lastne miselne procese in jih preokvirjati. Med bolj znanimi tehnikami so pozitivne afirmacije, kognitivno restrukturiranje, metode praznjenja glave (denimo STOP tehnika), kognitivni shifting in druge. Prav tako so že dolgo znani dobrodejni učinki tehnik, ki nam pomagajo sprostiti telo in odklopiti se od stresa in doživljanja nevarnosti. Jih je precej, med njimi so Jacobsenova tehnika progresivnega mišičnega sproščanja, Shultzev avtogeni trening, ki je še zlasti priljubljen v nemško govorečih deželah, različne dihalne tehnike, pa seveda sprehodi, vrtnarjenje … karkoli deluje dobro na nas. Tudi redna rekreacija in zdrava prehrana nam pomagata, da se avtomatsko počutimo bolje, kar vpliva tudi na naš samopogovor in komunikacijo. Pomaga tudi druženje z pozitivnimi ljudmi. In obratno. Mnoge od teh tehnik se lahko naučimo na tečajih obvladovanja stresa, ki potekajo v Sloveniji ali pa poiščemo strokovnjaka, ki nam lahko pomaga.
Pozitivni samopogovor
Pozitivno razmišljanje se pogosto začne s pozitivnim samopogovorom. Samopogovor je stalen tok neizgovorjenih misli, ki teče skozi naše glave ves dan. Te avtomatične misli so lahko pozitivne ali negativne. Včasih izhajajo iz logike in razuma, drugič iz nerazumevanja ali napačnih informacij. Na ta samopogovor lahko zavestno vplivamo, z drugimi besedami, mi sami smo tisti, ki lahko izbiramo svoje misli. In kako pozitivni pogovor izgleda v praksi? Par primerov lahko najdete v tabeli.
Primeri preokvirjanja misli
NEGATIVNI SAMOPOGOVOR POZITIVNO RAZMIŠLJANJE – PRIMERI
To ni zame. Tega še nikoli nisem počel! Z nekaj priprave bi mi lahko celo uspelo. Odlično, naučil se bom nekaj novega.
Razmere v Sloveniji danes so res grozne. Zdrav sem in zaenkrat mi še kar gre. Le kakšna priložnost se v tej situaciji skriva zame?
Prelena sem, da bi mi to uspelo.
Če se res zavzamem, dostikrat dosežem, kar hočem.
Res še nisem našla časa za to, a če si rezerviram čas, mi bo uspelo.
To je zame pretežko. Kako lahko to kar najbolj poenostavim? Kdo mi lahko pomaga? Ali lahko denar zaslužim tudi na kak lažji način?
Ko vadimo pozitivni samopogovor s sabo je prav, da prisluhnemo svojim občutkom in mislim. Nove, pozitivne misli naj bodo še vedno verjetne, realne in takšne, zaradi katerih se počutimo bolje, bolj močne, bolj samozavestne in bolj pozitivne.
Izbira je naša
Enostavno, negativno razmišljanje je stalen vir stresa in nezadovoljstva, in če želimo živeti bolj zdravo, z večjim občutkom blagostanja in zadovoljstva, se moramo naučiti pozitivnega razmišljanja. Pravzaprav se ga naučimo dokaj enostavno, tisto, kar včasih ni tako lahko, je vztrajnost, potrebna za trajne spremembe. A nagrada je še kako obetavna – pozitiven odnos do življenja, boljše zdravje, zadovoljstvo, izpolnjenost, sreča. Zveni dobro, mar ne?
Dr. Klemen Podjed: »Če želimo živeti bolj zdravo, z večjim občutkom blagostanja in zadovoljstva, se moramo naučiti pozitivnega razmišljanja.«
Dr. Klemen Podjed je direktor Inštituta za produktivnost, doktor ekonomije, magister managementa in organizacije z dolgoletnimi izkušnjami v poslovnem svetu, njegova strast pa je raziskovanje produktivnosti brez stresa.