Staranje svetovnega prebivalstva vsem nam oz. državam prinaša številne ekonomske, zdravstvene in socialne izzive. Zaradi podaljševanja življenjske dobe tako vse več starostnikov trpi za demenco, ki ji radi rečemo tudi bolezen 21. stoletja. Gre za bolezen, ki ne vpliva le na bolnika, temveč tudi na njegove bližnje. Kar 70-odstotni delež med vsemi oblikami demence ob tem predstavlja Alzheimerjeva bolezen.
Sara Sočan
21. septembra obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je namenjen predvsem ozaveščanju o tej vse pogostejši zdravstveni tegobi. Zato se nam je zdelo prav, da o njej spregovorimo tudi v naši reviji.
Bolezen je pred 115 leti prvi opisal nemški psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer, pri čemer je opisoval zdravstveno stanje 51-letnice, ki se nenadoma ni več znašla v svojem stanovanju, imela je spominske motnje, postajala pa je tudi vse bolj sumničava. Pacientka je po štirih letih in pol od začetka bolezni umrla, Alzheimer pa je po bolničini smrti v njenih možganih opazil značilne spremembe, za katere je domneval, da so botrovali upadu umskih sposobnosti bolnice.
Večinoma prizadene starejše
Danes vemo, da Alzheimerjeva bolezen večinoma prizadene starejše. Zanjo zboli med pet in 10 odstotkov vseh starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri 50 letih ali celo prej, kljub temu pa je le desetina bolnikov ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje tudi delež bolnikov z demenco in posledični tistih z Alzheimerjevo boleznijo, kljub temu pa to še ne pomeni, da bo ob dočakani visoki starosti vsaka oseba zbolela za Alzheimerjevo boleznijo.
Pri slednji gre za progresivno nevrodegenerativno bolezen centralnega živčnega sistema. V možganih bolnikov s to boleznijo se kopičijo nenavadne beljakovine, ki uničujejo možgane z motenjem prenosa med nevroni, zaradi razgradnje možganskih celic pa se izgubijo telesne, duševne in psihološke funkcije, odvisno od tega, kateri del strukture možganov je prizadet.
Kako prepoznati bolezen?
Simptomi bolezni se začnejo postopoma, prvi med njimi pa je vsekakor izguba spomina. Ob napredovanju Alzheimerjeve bolezni pri bolniku pride do izrazitega duševnega in fizičnega poslabšanja, oseba pa na koncu postane popolnoma funkcionalno onesposobljena in povsem odvisna od pomoči drugih.
Vzrok bolezni tudi po 115 letih od njenega prvega opisa ostaja neznanka, raziskave pa kažejo, da nezdrav življenjski slog močno vpliva na njen nastanek. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da je bolezen podedovana v največ petih odstotkih vseh primerov.
Kljub napredku medicine bolezni še vedno ne znamo pozdraviti, lahko pa z zdravili lajšamo določene simptome. Napredovanje bolezni s tem zadržimo za približno 12 mesecev, vsekakor pa velja omeniti tudi, da imajo omenjena zdravila lahko številne neželene učinke. Paziti pa moramo, da zdravljenje vselej spremlja primeren, čuteč odnos do bolnika, pri čemer spodbujamo njegove preostale intelektualne sposobnosti.
