Milan 
»Ob koncu leta 2010 je bilo 16,5 odstotka prebivalcev Slovenije starih 65 ali več let; 27,7 odstotka teh oseb je živelo samih. Število upokojencev je bilo za 4,1 odstotka večje kot ob koncu leta 2009. Čas prejemanja pokojnine se podaljšuje,« poroča državni statistični urad.
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših že leta 1990. Od takrat je na ta dan po svetu in tudi v Sloveniji namenjena glavna pozornost starejšim. Tudi v Sloveniji se na ta dan opozarja na odnos do starejših; domovi za starostnike imajo na ta dan večinoma dan odprtih vrat, pripravljajo pa tudi dejavnosti, s katerimi predstavijo svoje delo in poslanstvo. Prirejajo se seminarji, delavnice in celo Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je največja prireditev za starejše in za medgeneracijsko solidarnost v Evropi.
Kdaj postanemo stari?
Avtorica statističnega poročila, Nuška Brnot, pravi, da je zelo težko določiti pri kateri starosti je človek star. »Tudi določanje te meje je zelo subjektivno. Nesporno pa je, da vsak človek, pač glede na svojo starost, hkrati dviguje in prestavlja mejo, pri kateri naj bi se začela starost, vse bolj navzgor. O tem, kdaj posamezno osebo opredelimo kot starejšo oziroma staro, ni popolnega soglasja niti v posamezni družbi, državi, kaj šele v svetu. Vedno pogosteje pa se kot mejnik pri opredeljevanju ljudi za stare uporablja upokojitev,« je zapisano v njenem statističnem poročilu.
Daljša življenjska doba in manjša rodnost
Starostna meja, ki prebivalstvo deli na mlajšo in starejšo polovico, je bila v Evropi še leta 1950 pri 31. letu, leta 2005 pa pri 38. letu. Po projekcijah prebivalstva EUROPOP2008 naj bi leta 2060 razmejitvena starostna meja presegla 48 let. Glavna razloga za takšen trend razvoja sta predvsem daljša življenjska doba in manjša rodnost žensk.
Pričakovano trajanje življenja
V Sloveniji je pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka krajše kot v bolj razvitih državah članicah EU-27, vendar se tudi v Sloveniji stalno zvišuje.
»Deček, rojen v Sloveniji leta 2009, lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 76 let, deklica, rojena istega leta, pa malo več kot 82 let. V zadnjem desetletju se je pričakovano trajanje življenja za moškega podaljšalo za 6,2 leta, za žensko pa za 4,9 leta,« navaja državni statistični urad.
Stari, starejši, najstarejši …
Prebivalstvo Slovenije se nezadržno stara, in to dejstvo predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov v prihodnosti. Nuška Brnot je zapisala: »Ob koncu leta 2010 je bilo 16,5 odstotka prebivalcev Slovenije starih najmanj 65 let, pred desetimi leti pa je bilo prebivalcev v tej starosti 14,1 odstotka. Med državami članicami EU imajo največji delež prebivalcev, starih 65 ali več let, Nemčija, Italija in Grčija. Ob koncu leta 2010 je bilo med prebivalci Slovenije več kot 220 tako imenovanih »najstarejših« oseb, stoletnikov. Pred desetimi leti je bilo takih oseb trikrat manj. Med »najstarejšimi« je bilo kar tri četrtine žensk.
Prehod iz aktivnosti v neaktivnost
V Sloveniji se v primerjavi z drugimi državami upokojujejo razmeroma mlade osebe. Ker živimo dlje, pomeni, da smo dlje tudi upokojeni in da tudi pokojnino prejemamo dalj časa kot včasih. V letu 2010 je bila povprečna doba prejemanja starostne pokojnine za ženske 21 let in osem mesecev, za moške pa 16 let in osem mesecev. V zadnjih desetih letih se je čas prejemanja pokojnine pri ženskah podaljšal za pet let in tri mesece, pri moških pa za dve leti in sedem mesecev.
Zagotavljanje medgeneracijske solidarnosti je vedno težja naloga, saj se število upokojencev naglo povečuje, rast števila delovno aktivnih prebivalcev pa je počasna. V letu 2010 se je število upokojencev glede na leto 2009 povečalo za 4,1 odstotka, povprečno število delovno aktivnih prebivalcev pa se je v tem času zmanjšalo za 2,7 odstotka. V letu 2010 je bilo razmerje med povprečnim številom delovno aktivnih prebivalcev in številom upokojencev 1,6.
Razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo v Sloveniji od leta 2001 vztrajno nakazuje, da se pokojnine v razmerju do neto plač nižajo. Povprečna pokojnina je v letu 2001 znašala 66,3 odstotka neto plače, v letu 2010 pa 59,7 odstotka neto plače, so izračunali na Statističnem uradu republike Slovenije.
Tudi med starejšimi vedno več rednih uporabnikov interneta
V okviru vseživljenjskega učenja in aktivnega preživljanja starosti se vedno več starejših udeležuje različnih oblik izobraževanja, delavnic, seminarjev, tečajev ali pa so vključeni v različna društva. Na tečajih o uporabi računalnika se prepričajo, da je uporaba interneta enostavna in celo zabavna in da internet povezuje ljudi. Zaradi tega se število starejših oseb, ki uporabljajo internet, nenehno povečuje. Po podatkih iz raziskovanja o uporabi informacijske–komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih je bilo v letu 2010 med rednimi uporabniki računalnika več kot 26.500 oseb starih od 65 do 74 let: leta 2007 jih je bilo okoli 17.100. V letu 2010 je 22.500 starejših redno uporabljalo internet. Najpogosteje so ga uporabljali za telefoniranje ali video telefoniranje s spletno kamero, za storitve, povezane s potovanji in nastanitvijo med potovanji ali za iskanje informacij, povezanih z zdravjem.
Vedno večje povpraševanje po bivanju v domovih za starejše
Ob popisu 2002 je 25,3 odstotka oseb med osebami, starimi najmanj 65 let, živelo samih, v enočlanskih gospodinjstvih; med temi je bilo več žensk kot moških. Konec leta 2010 je živelo samih že 27,7 odstotka oseb, starejših od 64 let.
»Glede na povečano intenzivno rast staranja prebivalstva je razumljivo, da se povečuje tudi povpraševanje po možnostih za oskrbo ali bivanje v domovih za starejše,« poudarja Nuška Brnot in dodaja, da je bilo v letu 2009 več kot 15 tisoč oskrbovancev v teh domovih starih najmanj 65 let, med temi pa je bilo skoraj 67 odstotkov takih, ki so bili stari najmanj 80 let.
Več pozornosti zdravju
Z zdravim načinom življenja, s športnim in z rekreacijskim udejstvovanjem lahko ohranimo zdravje na visoki ravni. Kljub temu pa so redni obiski pri zdravniku nujni, saj tako lahko preprečimo razvoj hujših in dolgotrajnih bolezni. V letu 2009 je bilo med vsemi kurativnimi obiski pri zdravnikih na primarni ravni 32,1 odstotka pacientov starih 65 ali več let. Med preventivnimi obiski pa je bilo takšnih pacientov 13 odstotkov. »Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je ženska, ki je bila leta 2009 stara 65 let, lahko pričakovala še 9,9 leta, moški enake starosti pa je lahko pričakoval 9,3 leta zdravega življenja,« je poročilo zaključila avtorica Nuška Brnot.
Vanja Slobodnik