V času delovno aktivne dobe ljudje navadno ne namenjamo dovolj pozornosti varčevanju za obdobje po upokojitvi, saj je upokojitev »dogodek«, ki je za mladega človeka zelo oddaljen in se z njim v sedanjosti ne obremenjuje. Misel o življenju po upokojitvi navadno potisnemo v ozadje in o tem začnemo razmišljati šele, ko smo z eno nogo že v penziji.
Da je ravnodušnost mladih do obdobja po upokojitvi velika napaka, se žal pogosto pokaže prepozno. O tem kako ljudje razmišljamo in kakšne so naše najpogostejše zmote, pišemo v nadaljevanju.
Za mojo pokojnino bo poskrbela država
V preteklosti nismo poznali dodatnega pokojninskega varčevanja. Od svojih plač smo in še vedno vsak mesec skoraj »nevidno« vplačujemo v državno pokojninsko blagajno. Zato pričakujemo, da bomo ob upokojitvi »nagrajeni« s solidno pokojnino.
Časi pa se spreminjajo. V prihodnje bo, zaradi podaljševanja življenjske dobe prebivalstva, število prejemnikov pokojnin naraščalo. Število zaposlenih, vplačnikov v pokojninsko blagajno pa ne. Osnovna matematika nam torej da vedeti, da se računica na dolgi rok ne bo izšla.
Za dodatno pokojnino bom začel(a) varčevati pozneje
Trenutne želje navadno prevladajo nad racionalnimi odločitvami; radi bi zamenjali avto, kupili televizor, dopust je pred vrati, … zato na varčevanje pogosto pozabimo, prekinjamo vplačila, včasih za nekaj mesecev, pogosto za več let, nanje preprosto pozabimo.
Pri varčevanju za dodatno pokojnino je pomemben stari rek: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.« Vsota privarčevanega denarja je v veliki meri odvisna od dolžine varčevalnega obdobja. Vsako varčevalno obdobje se ustvarjeni donosi (obresti) pripišejo glavnici. In naslednje obdobje se obresti pripišejo na glavnico in vse ustvarjene donose v preteklosti. Varčevanje je torej obrestno-obrestni račun. Čim več denarja vložite, tem več dodatnega denarja pridobite.
Zato je pomembno, da začnemo varčevati dovolj zgodaj, najbolje takoj, ko se prvič zaposlimo. V tem primeru lahko že z nižjimi mesečnimi vplačili na dolgi rok dosežemo želeno višino pokojninskih prihrankov.
Koliko denarja pa potrebujem na stara leta?
V medijih pogosto naletimo na priznane pokojninske svetovalce, ki nam povedo, da je dovolj, če po upokojitvi dosegate prihodke v višini 70 odstotkov dohodkov pred upokojitvijo. Take ugotovitve so le deloma resnične, v veliki meri pa odvisne od prihodkov zaposlenega pred upokojitvijo in želja posameznika, ki jih bo imel po upokojitvi. Na splošno lahko rečemo, da je 70 odstotkov od malo – še manj.
Raziskave kažejo, da se potreba po denarju z upokojitvijo ne zmanjša. Upokojenci po upokojitvi pogosto uresničujejo svoje dolgoletne sanje, pogosto pa se jim z leti povečajo tudi stroški zdravstvene in socialne oskrbe.
Za pokojnino bom zaslužil z vlaganjem v dobičkonosne kapitalske sklade
Na prvi pogled se zdi možnost vrtoglavih zaslužkov zelo privlačna, hkrati pa je poigravanje s takimi mislimi lahko zelo nevarno. V resnici obstaja zelo malo skladov, ki dosegajo visoke donose na daljše obdobje. Mnogi so se že opekli, ko so po priporočilu prijatelja vse svoje prihranke vložili v tvegane sklade. V trenutku, ko prek prijateljev izvemo za nadpovprečno donosen sklad, je za vlaganje v sklad običajno že prepozno.
Za konec …
Varčevanje za obdobje po upokojitvi je tek na dolge proge. In največja prednost dodatnega pokojninskega varčevanja je prav odločitev za varčevanje. Odločili smo se, da bomo del svojega denarja shranili na svojem pokojninskem računu, s katerim bomo lahko po upokojitvi uresničili svoje sanje.
Več informacij dobite na spodnjih kontaktih:
info@modra-zavarovalnica.si; www.modra-zavarovalnica.si; 080 23 45
Promocijsko sporočilo
